Airedale terier

Airedale terier

Fizične značilnosti

Airedale terier ima dolgo, ravno lobanjo, obdano z majhnimi ušesi v obliki črke V. Višina vihra je 58 do 61 cm za samce in 56 do 59 cm za samice. Dlaka je trda, gosta in pravijo, da je "žična". Dlaka je črna ali siva na vrhu vratu in na nivoju zgornjega predela repa. Ostali deli telesa so porjaveli.

Airedale terierja Mednarodna kinološka zveza uvršča med velike in srednje velike terierje. (1)

Izvor in zgodovina

Airedale terier verjetno izvira iz okrožja Yorkshire v Angliji. Ime je dobila po dolini reke Aire. Bila bi posledica križanja terierja s psom vidre oz otterhound sredi 1800-ih. O pasmi terierja, ki se uporablja za križanje, se še vedno razpravlja. Pse iz tega križa so delavci Yorkshire uporabljali za sledenje podgan. Do petdesetih let prejšnjega stoletja so v tej regiji organizirali celo tekmovanja v zalezovanju glodalcev.

Leta vzreje so Airedale terierju obdarila izreden pridih. Ta izjemna sposobnost je bila uporabljena po vsem svetu za pomoč pri raziskavah, predvsem pa Rdeči križ na vojnih območjih. Ruska in britanska vojska sta ga uporabljali tudi kot vojaškega psa.

Znak in vedenje

Airedale terierji so inteligentni in aktivni. Psom se hitro zdolgočasijo in pomembno je, da jih zavzamemo, sicer lahko pokažejo destruktivno vedenje. Na splošno so družabni in zelo igrivi. So izjemno pogumni in niso agresivni.

Airedaleovi so radi v akciji in so vedno pripravljeni na družinsko zabavo. Radi se zabavajo z otroki in kljub svoji prijazni naravi so odlični psi čuvaji.

Pogoste patologije in bolezni Airedale terierja

Airedale terier je zdrav pes in glede na raziskavo o zdravju čistokrvnih psov iz leta 2014 Britanskega kinološkega društva več kot polovica preučenih živali ni bila prizadeta nobene bolezni. Glavna vzroka smrti sta bila rak (vrsta ni določena) in odpoved ledvic. (3) Tudi ti psi imajo določeno nagnjenost k nastanku tumorjev in zlasti kožnih melanomov, tumorjev mehurja, pa tudi sečnice.

Prav tako so lahko, tako kot drugi čistokrvni psi, dovzetni za razvoj dednih bolezni. Omenimo lahko zlasti displazijo kolkov, prirojeni izpah komolca, popkovno kilo ali deformirajoči spondilitis. (3-5)

Koksofemoralna displazija

Koksofemoralna displazija je dedna bolezen kolka. Sklep je deformiran, s starostjo pa nenormalni premik kosti v sklepu povzroči bolečo obrabo sklepa, raztrganine, lokalizirano vnetje in osteoartritis.

Rentgenski posnetek kolka se uporablja za vizualizacijo sklepa, da se postavi diagnoza, tudi za oceno resnosti displazije.

Dajanje protivnetnih zdravil pomaga zmanjšati osteoartritis in bolečino, v najtežjih primerih pa je možna operacija ali vgradnja kolčne proteze.

Večino časa zadostuje dobro zdravilo za občutno izboljšanje udobja psa. (3-4)

Prirojena dislokacija komolca

Prirojena dislokacija komolca je razmeroma redko stanje. Njeni vzroki niso znani, vendar je možen genetski izvor. Za bolezen je značilen premik radiusa in ulne v sklepu, povezan z ?? do poškodbe ligamentov.

Klinični znaki se pojavijo že v štirih do šestih tednih in rentgenski pregled lahko potrdi diagnozo. Kasneje se lahko razvije tudi osteoartritis. Zdravljenje je nato sestavljeno iz vrnitve sklepa v fiziološki (tj. »normalen«) položaj s kirurškim posegom, ki mu sledi imobilizacija komolca. (3-4)

Pupčana kila

Kilo povzročajo notranji organi, ki štrlijo izven njihove naravne votline. Popkovna kila je prirojena napaka, ki predstavlja 2 % kile pri psih. Nastane zaradi nezapiranja trebušne stene na nivoju popka. Pod kožo se zato dvignejo drobovine.

Popkovna kila se pojavi pri mladičih, starih do 5 tednov in lahko spontano izzveni, če je luknja majhna. Najpogosteje se kila razvije v hernialni lipom, to je maso maščobe. To preprečuje prehod črevesne zanke in omejuje tveganje zapletov. V tem primeru je nevšečnost večinoma estetska.

Velika kila lahko vključuje jetra, vranico in črevesne zanke. V tem primeru bo napoved bolj zadržana.

V primeru popkovne kile zadostuje palpacija za diagnozo in omogoča oceno velikosti slednje in organov, ki so štrleli. Operacija zapre odprtino in nadomesti notranje organe. (3-4)

Deformacijski spondilitis

Občasno se pri Airedale terierju pojavi deformacijski spondilitis. Je vnetna bolezen, ki prizadene hrbtenico in za katero je značilno tvorjenje kostnih izrastkov v "papagajskem kljunu". Izrastki so za psa zelo boleče in izčrpavajoče.

Rentgenski posnetek lahko vizualizira kljune papige, da potrdi diagnozo. Zdravljenje je primarno usmerjeno v zmanjšanje vnetja in osteoartritisa, ki ga povzroča bolezen. Evtanazija lahko pride v poštev, če bolečina postane preintenzivna in je nemogoče nadzorovati. (3-4)

Oglejte si skupne patologije vseh pasem psov.

 

Življenjski pogoji in nasveti

Redna, zabavna vadba in veliko družinskega časa sta bistvena za srečo airedale terierjev.

Pustite Odgovori