Colin Campbell, ameriški znanstvenik, je izvedel obsežno študijo o razmerju med prehrano in zdravjem. Rezultate tega globalnega projekta je opisal v svoji knjigi The China Study.
Anketiranih je bilo 96 % prebivalstva iz več kot 2400 okrožij Kitajske. Proučevali so vse primere smrti zaradi različnih vrst raka. Samo v 2-3% primerov malignih tumorjev je posledica genetskih dejavnikov. Zato so znanstveniki začeli iskati povezavo bolezni z načinom življenja, prehrano in okoljem.
Povezava med rakom in prehrano je jasna. Vzemimo za primer raka dojke. Glavnih dejavnikov tveganja za njen nastanek je več, prehrana pa najbolj očitno vpliva na njihovo manifestacijo. Tako prehrana z visoko vsebnostjo živalskih beljakovin in rafiniranih ogljikovih hidratov poveča raven ženskih hormonov in raven holesterola v krvi – to sta 2 dejavnika, ki lahko spodbudita razvoj rakavih tumorjev.
Ko gre za raka debelega črevesa, postane povezava še bolj jasna. Do starosti 70 let se pri velikem številu ljudi v državah, kjer je prevzeta zahodna prehrana, razvije tumor na debelem črevesu. Razlog za to je nizka mobilnost, uporaba nasičenih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov ter izjemno nizka vsebnost vlaknin v prehrani.
Znanstveniki so ugotovili, da je eden od vzrokov bolezni bogatih visok holesterol v krvi. Pri povišanem holesterolu lahko trpi ne samo srce, ampak tudi jetra, črevesje, pljuča, poveča se tveganje za levkemijo, raka na možganih, črevesju, pljučih, dojkah, želodcu, požiralniku itd.
Če vzamemo za osnovo povprečno svetovno prebivalstvo: z naraščajočo blaginjo ljudje začnejo uživati več mesa in mlečnih izdelkov, z drugimi besedami, več živalskih beljakovin, ki vodijo v nastajanje holesterola. Hkrati je bila med študijo ugotovljena pozitivna povezava med uporabo živalskih proizvodov in zvišanjem ravni holesterola. In v primerih, ko so hranila pridobili ljudje, predvsem iz rastlinske hrane, je bila ugotovljena povezava z znižanjem ravni holesterola v krvi.
Oglejmo si podrobneje bolezni, ki so značilne za ljudi iz premožnejših krajev.
Eden od glavnih vzrokov za miokardni infarkt – aterosklerotični plaki – so sami po sebi mastni in sestavljeni iz beljakovin, maščob in drugih sestavin, ki se kopičijo na notranjih stenah arterij. Leta 1961 so znanstveniki z Nacionalnega inštituta za srce izvedli znamenito raziskavo Framingham Heart Study. Ključno vlogo pri tem je imel vpliv na srce dejavnikov, kot so raven holesterola, telesna aktivnost, prehrana, kajenje in krvni tlak. Do danes študija še poteka in ji je bila podvržena že četrta generacija prebivalcev Framinghama. Znanstveniki so ugotovili, da imajo moški z ravnjo holesterola v krvi nad 6,3 mmol 3-krat večjo verjetnost za koronarno srčno bolezen.
Lester Morrison je leta 1946 začel študijo, da bi ugotovil povezavo med prehrano in aterosklerozo. Eni skupini bolnikov, ki so preživeli miokardni infarkt, je priporočil vzdrževanje normalne prehrane, drugim pa je znatno zmanjšal vnos maščob in holesterola. V poskusni skupini je bilo prepovedano jesti: meso, mleko, smetano, maslo, rumenjake, kruh, sladice, pripravljene iz teh izdelkov. Rezultati so bili res osupljivi: po 8 letih je le 24% ljudi iz prve skupine (tradicionalna prehrana) ostalo živih. V eksperimentalni skupini jih je preživelo kar 56 %.
Leta 1969 je bila objavljena še ena študija o umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja v različnih državah. Omeniti velja, da države, kot so Jugoslavija, Indija, Papua Nova Gvineja, praktično sploh ne trpijo zaradi bolezni srca. V teh državah ljudje uživajo manj nasičenih maščob in živalskih beljakovin ter več polnozrnatih žitaric, zelenjave in sadja.
Drugi znanstvenik, Caldwell Esselstyn, je izvedel poskus na svojih pacientih. Njegov glavni cilj je bil znižati raven holesterola v krvi na normalno raven 3,9 mmol/L. Študija je vključevala ljudi z že tako nezdravim srcem – skupaj 18 bolnikov je imelo v življenju 49 primerov poslabšanja delovanja srca, od angine pektoris do možganske kapi in miokardnega infarkta. Na začetku študije je povprečna raven holesterola dosegla 6.4 mmol/l. Med programom se je ta raven znižala na 3,4 mmol/l, celo nižje od navedene v raziskovalni nalogi. Kaj je bilo torej bistvo eksperimenta? Dr. Esselstyn jim je predstavil dieto, ki se je izogibala živalskim proizvodom, z izjemo nemastnega jogurta in mleka. Zanimivo je, da je kar 70 % bolnikov doživelo odprtje zamašenih arterij.
Da ne omenjamo prelomne študije Healing the Heart with Healthy Lifestyle, v kateri je dr. Dean Ornish svoje paciente zdravil z dieto z nizko vsebnostjo maščob rastlinskega izvora. Ukazal je, da maščobe prejemajo le 10% dnevne prehrane. Na nek način to spominja na dieto Douglasa Grahama 80/10/10. Pacienti so lahko jedli toliko rastlinske polnovredne hrane, kot so želeli: zelenjave, sadja, žitaric. Rehabilitacijski program je vključeval tudi telesno aktivnost 3x tedensko, dihalne vaje in sprostitev. Pri 82 % preiskovancev je prišlo do pomembnega znižanja ravni holesterola, zmanjšanja zamašenosti arterij in nobenega primera ponovitve srčno-žilnih bolezni.
Druga »bolezen bogatih« je, paradoksalno, debelost. In razlog je isti – prekomerno uživanje nasičenih maščob. Tudi po kalorijah vsebuje 1 g maščobe 9 kcal, 1 g beljakovin in ogljikovih hidratov pa po 4 kcal. Velja spomniti na azijske kulture, ki se že več tisočletij prehranjujejo z rastlinsko hrano, med njimi pa so redki ljudje s prekomerno telesno težo. Debelost pogosto spremlja sladkorna bolezen tipa 5. Tako kot večina kroničnih bolezni je sladkorna bolezen pogostejša v nekaterih regijah sveta kot v drugih. Harold Himsworth je izvedel obsežno raziskavo, v kateri je primerjal prehrano in pojavnost sladkorne bolezni. Študija je zajela 20 držav: Japonsko, ZDA, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Italijo. Znanstvenik je ugotovil, da so v nekaterih državah prebivalci jedli predvsem živalsko hrano, v drugih pa je bila bogata z ogljikovimi hidrati. Ko se poraba ogljikovih hidratov poveča in poraba maščob zmanjša, se stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni zmanjša s 3 na 100 primerov na 000 ljudi.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se je med drugo svetovno vojno in po njej zaradi padca splošnega življenjskega standarda prebivalstva močno spremenila tudi prehrana, povečala se je poraba zelenjave in žit, zmanjšala pa se je poraba maščob. pojavnost sladkorne bolezni, debelosti, bolezni srca in raka se je znatno zmanjšala. . Po drugi strani pa se je povečalo število smrti zaradi nalezljivih bolezni in drugih, povezanih s slabimi življenjskimi razmerami. Vendar pa je v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ljudje spet začeli jesti več maščob in sladkorja, pojavnost »bolezni bogatih« ponovno začela naraščati.
Ali ni to razlog, da razmislite o zmanjšanju nasičenih maščob v korist sadja, zelenjave in žit?