KUPITE PAPIRNATE KNJIGE
Papir ali ekran? Moja izbira je jasna: papir. Ko v rokah držimo prave knjige, se popolnoma zatopimo v branje. Leta 2017 sem naredil poskus. Papirnate izdaje sem dal na stran in cel mesec bral iz telefona. Običajno preberem 4-5 knjig v 6 tednih, potem pa sem končal le 3. Zakaj? Ker so elektronske naprave polne sprožilcev, ki nas premeteno ujamejo na trnek. Kar naprej so me motila obvestila, elektronska pošta, dohodni klici, družbeni mediji. Pozornost mi je begala, nisem se mogla osredotočiti na besedilo. Moral sem ga znova prebrati, se spomniti, kje sem končal, obnoviti verigo misli in asociacij.
Branje z zaslona telefona je kot potapljanje, medtem ko zadržujete dih. V mojih bralnih pljučih je bilo dovolj zraka za 7-10 minut. Nenehno sem se dvigal na površje, ne da bi zapustil plitvino. Beremo papirnate knjige, se potapljamo. Počasi raziskujte globine oceana in preidite k bistvu. Če ste resen bralec, se upokojite s papirjem. Osredotočite se in se potopite v knjigo.
BERI S SVINČNIKOM
Pisatelj in literarni kritik George Steiner je nekoč dejal: "Intelektualec je oseba, ki med branjem drži svinčnik." Vzemimo za primer Voltaira. V njegovi osebni knjižnici se je ohranilo toliko obrobnih zapiskov, da so leta 1979 izšli v več zvezkih pod naslovom Voltaire's Reader's Marks Corpus.
Pri delu s svinčnikom dobimo trojno korist. Označimo polja in pošljemo signal možganom: "To je pomembno!". Ko podčrtamo, ponovno preberemo besedilo, kar pomeni, da si ga bolje zapomnimo. Če pustite komentarje ob robu, se absorbiranje informacij spremeni v aktivno refleksijo. Z avtorjem vstopamo v dialog: sprašujemo, se strinjamo, ovržemo. Prebirajte besedilo za zlato, zbirajte bisere modrosti in se pogovarjajte s knjigo.
UPOGNI VOGELE IN NAREDI ZAZNAMKE
V šoli me je mama označila za barabo, učiteljica književnosti pa me je hvalila in postavljala za zgled. "Tako se bere!" « je odobravajoče rekla Olga Vladimirovna in vsem razredom pokazala mojega »Junaka našega časa«. Stara, dotrajana knjiga iz domače knjižnice je bila prekrita gor in dol, vsa v zavihanih vogalih in pisanih zaznamkih. Modra – Pechorin, rdeča – ženske podobe, zelena – opisi narave. Z rumenimi flomastri sem označila strani, s katerih želim izpisati citate.
Govori se, da so v srednjeveškem Londonu ljubitelje upogibanja vogalov knjig pretepli z bičem in zaprli 7 let. Tudi na univerzi se naš knjižničar ni slovesil: odločno je zavrnil sprejem »pokvarjenih« knjig, študente, ki so grešili, je poslal po nove. Bodite spoštljivi do knjižnične zbirke, vendar bodite drzni s svojimi knjigami. Podčrtajte, beležite ob robovih in uporabljajte zaznamke. Z njihovo pomočjo zlahka najdete pomembne odlomke in osvežite branje.
NAREDI POVZETEK
V šoli smo pisali eseje. V srednji šoli – okvirna predavanja. Kot odrasli nekako upamo, da bomo imeli super sposobnost, da si vse zapomnimo prvič. žal!
Obrnimo se k znanosti. Človeški spomin je kratkoročni, operativni in dolgoročni. Kratkoročni spomin informacije zaznava površno in jih hrani manj kot minuto. Operativno hrani podatke v mislih do 10 ur. Najbolj zanesljiv spomin je dolgoročni. V njem se znanje naseli za leta, predvsem pa pomembno – za življenje.
Povzetki vam omogočajo prenos informacij iz kratkoročnega shranjevanja v dolgoročno shranjevanje. Med branjem preletimo besedilo in se osredotočimo na glavno stvar. Ko prepisujemo in izgovarjamo, si zapomnimo vizualno in slušno. Delajte si zapiske in ne bodite leni, da pišete z roko. Znanstveniki trdijo, da pisanje vključuje več predelov možganov kot tipkanje po računalniku.
NAROČITE SE NA PONUDBE
Moj prijatelj Sveta je hodeči citatnik. Na pamet zna na desetine Buninovih pesmi, spomni se celih odlomkov iz Homerjeve Iliade in v pogovor spretno vpleta izjave Steva Jobsa, Billa Gatesa in Brucea Leeja. "Kako ji uspe obdržati vse te citate v glavi?" – vprašate. Enostavno! Še v šoli je Sveta začela pisati aforizme, ki so ji bili všeč. Zdaj ima v svoji zbirki več kot 200 zvezkov s citati. Za vsako knjigo, ki jo preberete, zvezek. »Zahvaljujoč citatom si hitro zapomnim vsebino. No, seveda, v pogovoru je vedno lepo dati kakšno duhovito izjavo. Odličen nasvet – upoštevajte ga!
NARIŠI INTELIGENČNI ZEMLJEVID
Gotovo ste že slišali za miselne zemljevide. Imenujemo jih tudi miselne karte, miselne karte ali miselne karte. Briljantna ideja pripada Tonyju Buzanu, ki je tehniko prvič opisal leta 1974 v knjigi "Delaj s svojo glavo". Miselni zemljevidi so primerni za tiste, ki so utrujeni od zapisovanja. Ste radi kreativni pri pomnjenju informacij? Potem pojdi!
Vzemite pero in list papirja. Centrirajte ključno idejo knjige. Narišite puščice na asociacije iz njega v različnih smereh. Iz vsakega od njih narišite nove puščice do novih asociacij. Dobili boste vizualno strukturo knjige. Informacije bodo postale pot in zlahka si boste zapomnili glavne misli.
RAZPRAVLJAJTE O KNJIGAH
Avtor learnstreaming.com Dennis Callahan objavlja gradiva, ki ljudi navdihujejo za učenje. Živi z motom: »Ozri se okoli sebe, nauči nekaj novega in o tem povej svetu.« Dennisov plemeniti namen ne koristi le ljudem okoli njega, ampak tudi njemu samemu. Če delimo z drugimi, osvežimo naučeno.
Želite preizkusiti, kako dobro si zapomnite knjigo? Nič ni lažjega! Povejte svojim prijateljem o tem. Organizirajte pravo debato, prepirajte se, izmenjujte ideje. Po takšni možganski nevihti preprosto ne boste mogli pozabiti, kaj ste prebrali!
PREBERI IN UKREPAJ
Pred nekaj meseci sem prebrala knjigo The Science of Communication Vanesse van Edwards. V enem od poglavij svetuje, da pogosteje rečete "tudi jaz", da bi našli skupni jezik z drugimi ljudmi. Treniral sem cel teden.
Je tudi vam všeč Gospodar prstanov? Všeč mi je, gledal sem ga že stokrat!
– Te zanima tek? Jaz tudi!
— Vau, si bil v Indiji? Tudi mi smo šli pred tremi leti!
Opazil sem, da je vsakič med mano in sogovornikom prisoten topel občutek skupnosti. Od takrat v vsakem pogovoru iščem tisto, kar nas povezuje. Ta preprost trik je moje komunikacijske sposobnosti dvignil na višjo raven.
Tako teorija postane praksa. Ne poskušajte brati veliko in hitro. Izberite nekaj dobrih knjig, jih preučite in pogumno uporabite novo znanje v življenju! Nemogoče je pozabiti, kaj uporabljamo vsak dan.
Pametno branje je aktivno branje. Ne varčujte s papirnatimi knjigami, imejte pri roki svinčnik in citatnik, delajte si zapiske, rišite miselne zemljevide. Najpomembneje je, da berete s trdnim namenom, da si zapomnite. Naj živijo knjige!