Je mleko s kmetije boljše od mleka iz trgovine?

Znanstveni kolumnist ameriškega časopisa The Washington Post je analiziral različne izdelke in ugotovil, katere se splača kupiti le v obliki »ekoloških« izdelkov in kateri so manj zahtevni pri takšni zahtevi. Posebno pozornost smo v poročilu namenili mleku.

Katero mleko je bolj zdravo? Ali industrijsko mleko vsebuje antibiotike in hormonske dodatke? Ali je varno za otroke? Na ta in nekatera druga vprašanja odgovarja ta študija.

Izkazalo se je, da je kmečko mleko v primerjavi z navadnim mlekom (pridobljeno na industrijski farmi in prodano v verigi trgovin v mestu) bogatejše z zdravimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega-3 – poleg tega več sveže trave krava poje leto, več jih je. Druga prehranska merila za mleko s kmetije/komercialno prodajo so bila preučena, vendar se zdi, da so v podatkih raziskav zanemarljiva.

Stopnja kontaminacije z antibiotiki v farmskem in industrijskem mleku je enaka – nič: po zakonu mora vsak vrč mleka obvezno preveriti specialist, če pride do neskladja, se izdelek odpiše (in običajno izlije) . Farmskim kravam ne dajemo antibiotikov – kravam na industrijskih farmah pa jih dajemo, a le v času bolezni (iz zdravstvenih razlogov) – in do popolne ozdravitve in opustitve zdravila se mleko teh krav ne prodaja.

Vsi mlečni izdelki – kmetijski in industrijski – vsebujejo »zelo majhno« (po uradnih vladnih podatkih – v ZDA) količino toksina DDE – »pozdrav« iz preteklosti, ko so v mnogih državah sveta začeli uporabljati neupravičeno nevarno kemikalijo DDT (potem so ugotovili, a je bilo prepozno – že je v zemlji). Po mnenju znanstvenikov se bo vsebnost DDE v kmetijskih tleh po vsem svetu zmanjšala na zanemarljivo malo šele v 30-50 letih.  

Včasih pride na trg mleko, ki ni ustrezno pasterizirano (pasterizacijska napaka) – vendar ni podatka, s katerim mlekom – industrijskim ali kmečkim – se to zgodi pogosteje, ne – vsako mleko iz katerega koli vira je treba najprej zavreti. Torej ta faktor tudi »usklajuje« kmečko mleko z industrijskim.

Ko pa smo ravno pri hormonih – razlika je velika! Farmskim kravam ne vbrizgavajo hormonskih zdravil – in »industrijske« krave nimajo te sreče, vbrizgajo jim goveji rastni hormon (bovin-stomatotropin – skrajšano BST ali njegova različica – rekombinantni goveji stomatotropin, rBST).

Kako »uporabne« so takšne injekcije za kravo, je tema za posebno študijo, človeku pa nevaren niti hormon sam (saj bi teoretično moral poginiti med pasterizacijo ali v skrajnem primeru v agresivnem okolje človeškega želodca), ampak njegova komponenta, ki se imenuje "inzulinu podoben rastni faktor-1" (IGF-I). Nekatere študije povezujejo to snov s staranjem in rastjo rakavih celic v telesu – druge ne podpirajo takšnega zaključka. Po podatkih uradnih certifikacijskih organizacij raven vsebnosti IGF-1 v mleku, kupljenem v trgovini, ne presega dovoljene norme (vključno za uživanje otrok) - tu pa seveda lahko vsak sklepa sam.  

 

Pustite Odgovori