Limfedem – vrste, vzroki, simptomi, diagnoza, zdravljenje

Preverjena vsebina

Limfedem je dolgotrajno stanje, pri katerem se odvečna tekočina (limfa) kopiči v tkivih, kar povzroča otekanje. Limfni sistem je del imunskega sistema in je nujen za delovanje imunskega sistema. Tekočina, imenovana limfa, kroži po limfnem sistemu. Limfedem je običajno posledica blokade v tem sistemu. Limfedem pogosto prizadene eno od rok ali nog. V nekaterih primerih lahko prizadene tudi obe roki ali obe nogi. Nekateri bolniki lahko celo občutijo otekanje glave, genitalij ali prsnega koša. Limfedem je neozdravljiv, vendar ga je mogoče nadzorovati s pravilnim zdravljenjem.

Limfedem – značilnosti in vrste

Limfedem je otekanje ene ali več okončin, ki je posledica motenega pretoka limfnega sistema.

Limfni sistem je mreža specializiranih žil (limfnih žil) po telesu, ki zbirajo odvečno limfno tekočino skupaj z beljakovinami, lipidi in odpadnimi snovmi iz tkiv. Ta tekočina se nato prenese v bezgavke, ki filtrirajo odpadne produkte in vsebujejo celice, ki se borijo proti okužbam, imenovane limfociti.

Odvečna tekočina v limfnih žilah se sčasoma vrne v krvni obtok. Ko so limfne žile zamašene ali ne morejo odvajati limfne tekočine iz tkiv, se pojavi lokalna oteklina (limfedem).

Limfedem najpogosteje prizadene eno roko ali nogo, redko pa lahko prizadene obe okončini.

Primarni limfedem je posledica anatomskih nepravilnosti v limfnih žilah in je redka dedna bolezen.

Sekundarni limfedem je posledica prepoznavne poškodbe ali obstrukcije normalno delujočih žil in bezgavk. Najpogostejši vzroki sekundarnega limfedema so mehanske poškodbe, kirurški posegi, bakterijske in glivične okužbe, neoplastični tumorji, ki zatirajo limfne žile, vnetje kože ali bezgavk, debelost, filarioza, kronično vensko popuščanje, radioterapija ali celo dolgotrajno pomanjkanje vadba, ki jo povzroči npr. poškodba.

Glej tudi: 10 najdražjih medicinskih posegov

Limfedem – vzroki

Vzrokov za limfedem je veliko. Lahko je posledica prirojenih ali pridobljenih napak. Zato limfedem delimo na primarni in sekundarni.

Vzroki primarnega limfedema

Primarni limfedem je nenormalnost limfnega sistema in se običajno pojavi ob rojstvu, čeprav se simptomi lahko pojavijo šele kasneje v življenju. Glede na starost, pri kateri se pojavijo simptomi, so opisane tri oblike primarnega limfedema. Večina primarnih limfedemov se pojavi brez znane družinske anamneze bolezni.

1. Prirojena oteklina (prirojeni limfedem) – pojavi se po rojstvu, je pogostejši pri ženskah in predstavlja približno 10-25 % vseh primerov primarnega limfedema. Podskupina ljudi s prirojenim limfedemom podeduje stanje, znano kot Milroyeva bolezen.
2. Zgodnje otekanje (prezgodnji limfedem) – je najpogostejša oblika primarnega limfedema. Opredeljen je kot limfedem, ki se pojavi po rojstvu in pred 35. letom starosti, simptomi pa so najpogostejši v adolescenci. Lymphedema praecox je štirikrat pogostejši pri ženskah kot pri moških.
3. Pozno otekanje (pozni limfedem) – limfedem, ki se pokaže po 35. letu, imenujemo tudi Meigejeva bolezen. Je manj pogost kot dedni limfedem in zgodnji limfedem.

Vzroki sekundarnega limfedema

Sekundarni limfedem se razvije, ko je normalno delujoč limfni sistem blokiran ali poškodovan. Relativno pogost vzrok je operacija raka dojke, zlasti v kombinaciji z obsevanjem. To povzroči enostranski limfedem v roki.

Vsaka vrsta operacije, ki zahteva odstranitev regionalnih bezgavk ali bezgavk, lahko povzroči limfedem. Kirurški posegi, povezani z limfedemom, vključujejo odstranjevanje vene, lipektomijo, izrez opeklinskih brazgotin in operacijo perifernih žil.

Poškodbe bezgavk in limfnih žil, ki vodijo do limfedema, lahko nastanejo tudi zaradi travme, opeklin, sevanja, okužbe, pritiska, vnetja (npr. revmatoidni artritis in ekcem) ali tumorske invazije bezgavk.

Vendar pa je po vsem svetu filariaza najpogostejši vzrok limfedema. Filarioza je neposredna okužba bezgavk s parazitom Wuchereria bancrofti. Bolezen med ljudmi širijo komarji in prizadene milijone ljudi v tropih in subtropih Azije, Afrike, zahodnega Pacifika ter delov Srednje in Južne Amerike.

Invazija parazitov poškoduje limfni sistem, kar povzroči otekanje rok, prsi, nog in pri moških spolovila. Celotna noga, roka ali spolovilo lahko oteče nekajkrat od običajne velikosti.

Poleg tega se zaradi otekanja in oslabitve delovanja limfnega sistema telo težko bori proti okužbi. Limfna filariaza je glavni vzrok trajne invalidnosti na svetu.

Glej tudi: Paraziti in mi

Limfedem – simptomi

Limfedem se običajno pojavi v eni ali obeh rokah ali nogah, odvisno od obsega in lokacije lezije. Primarni limfedem se lahko pojavi tudi na eni ali obeh straneh telesa.

Limfedem je lahko rahlo viden ali izčrpavajoč in hud, kot pri filariozi, pri kateri lahko okončina oteče večkrat od običajne velikosti. Prvič jo lahko prizadeta oseba opazi kot asimetrijo med rokami ali nogami ali težave pri prilagajanju telesa oblačilom ali nakitu. Če oteklina postane izrazita, se lahko pojavi utrujenost zaradi prekomerne teže, pa tudi zadrega in omejena gibljivost.

Dolgotrajno kopičenje tekočine in beljakovin v tkivih povzroči vnetje in sčasoma brazgotinjenje tkiv, kar povzroči hudo, tesno oteklino, ki ne tvori luknjičastega edema. Koža na prizadetem območju se odebeli in lahko dobi grudast videz, kar je opisano kot učinek "pomarančnega peau d'orange". Koža, ki jo prekriva, lahko postane tudi luskasta in razpokana, lahko pa se razvijejo sekundarne bakterijske ali glivične okužbe kože. Prizadeta območja so lahko občutljiva in boleča ter lahko pride do izgube gibljivosti ali prožnosti.

Drugi simptomi, ki lahko spremljajo limfedem, vključujejo:

1. rdečina ali srbenje;
2. mravljinčenje ali pekoča bolečina;
3. vročina in mrzlica;
4. zmanjšana gibljivost sklepov;
5. topa bolečina in občutek polnosti na prizadetem območju;
6. kožni izpuščaji.

Delovanje imunskega sistema je oslabljeno tudi na brazgotinastih in oteklih predelih, ki jih prizadene limfedem, kar vodi do pogostih okužb in celo do malignega tumorja limfnih žil, znanega kot maligni limfangiom (lat. limfangiosarkom).

Glej tudi: Kako prepoznati alergijski izpuščaj? Vzroki, simptomi in zdravljenje kožnih alergij

Limfedem – diagnoza

Izvede se natančna anamneza in fizični pregled, da se izključijo drugi vzroki za otekanje okončin, kot so edemi zaradi kongestivnega srčnega popuščanja, odpovedi ledvic, krvni strdki ali druga stanja. Pogosto anamneza operacije ali drugih stanj, ki vključujejo bezgavke, nakaže vzrok in omogoči postavitev diagnoze limfedema.

Če vzrok za oteklino ni jasen, se lahko izvedejo drugi testi za določitev vzroka za oteklino v zadevni okončini.

1. Limfoscintigrafija, torej preiskava nepravilnosti limfnega sistema v pretoku ali strukturi limfe. Pacientu se vbrizga zelo majhna količina radioaktivne snovi, imenovane radiotracer, ki potuje skozi območje, ki ga pregledujemo. Posebna kamera in računalnik nad pacientom ustvarita slike znotraj njegovega telesa, ki pokažejo morebitne težave v limfnem sistemu. Zdravljenje je neboleče (čeprav lahko ob injiciranju začutite zbadanje) in stranski učinki so minimalni. Radioaktivni material se bo iz telesa izločil z urinom.
2. Dopplerjev ultrazvok analizira pretok krvi in ​​tlak tako, da odbija visokofrekvenčne zvočne valove (ultrazvok) od rdečih krvnih celic. Lahko pomaga najti ovire in izključi druge možne vzroke za otekanje, kot so krvni strdki.
3. MRI (slikanje z magnetno resonanco) uporablja magnet, radijske valove in računalnik za zajemanje serije podrobnih tridimenzionalnih slik v telesu. Lahko prikaže natančno sliko dodatne tekočine v tkivih.
4. CT (računalniška tomografija) uporablja rentgenske žarke za prikaz podrobnih slik prečnega prereza struktur našega telesa. CT pokaže tudi blokade v limfnem sistemu. Tako CT kot MRI pokažeta velikost in število bezgavk, kar pomaga določiti vrsto primarnega limfedema.
5. Spektroskopska bioimpedanca je neinvazivna preiskava, ki meri celotno količino vode v pacientovem telesu, tako zunajcelično kot znotrajcelično. Številne klinike uporabljajo ta test pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za limfedem, tako da izvajajo redne, rutinske ocene, da preverijo morebitne spremembe volumna. Dokazano je, da lahko odkrije limfedem, preden se pojavijo vidni znaki otekline.
6. Dye limfografija – test, ki se izvaja z uporabo indocianin zelenega (ICG – indocyanine green). Barvilo se vbrizga pod kožo in absorbira skozi limfni sistem. Posebna infrardeča kamera preslika delovanje limfe. Limfografija je slikovna tehnika, ki omogoča vizualizacijo površinskega limfnega toka.

Limfedem – zdravljenje

Zdravila za limfedem ni. Zdravljenje je namenjeno zmanjševanju otekline in nadzoru nelagodja in drugih simptomov.

Kompresijski tretmaji lahko pomagajo zmanjšati oteklino in preprečiti brazgotinjenje in druge zaplete. Primeri kompresijskih zdravljenj so:

1. elastični rokavi ali nogavice: pravilno se morajo prilegati in zagotavljati postopen pritisk od konca uda proti trupu.
2. povoji: tesnejši povoji okoli konca okončine in ohlapno oviti proti trupu, da se spodbudi limfna drenaža iz okončine proti središču telesa.
3. pnevmatske kompresijske naprave: to so rokavi ali nogavice, povezane s črpalko, ki zagotavlja zaporedno stiskanje od konca uda proti telesu. Uporabljajo se lahko v kliniki ali doma in so koristni pri preprečevanju dolgotrajnih brazgotin, vendar jih ni mogoče uporabiti pri vseh, na primer pri tistih s kongestivnim srčnim popuščanjem, globoko vensko trombozo ali nekaterimi okužbami.
4. sporočilo: masažne tehnike, znane kot ročna limfna drenaža, so lahko koristne za nekatere ljudi z limfedemom, masažo lahko izvajate tako, da na modrice in podplutbe nanesete Propolia BeeYes BIO gel, ki deluje tudi proti edemom, lahko uporabite tudi kamen v obliki srca za masažo za masažo Tadé Pays du Levant marmor ali skrilavec,
5. vaje: zdravnik ali fizioterapevt vam lahko predpiše vaje, ki rahlo napnejo in stimulirajo mišice na rokah ali nogah, da spodbudijo pretok limfe.

Limf, mešanica zelišč, ki je na voljo na tržnici Medonet, bo pomagala pri lajšanju simptomov limfedema. Prav tako je vredno narediti kinesiotaping. Izdelate ga lahko sami, če kupite začetni komplet Cure Tape Kinesiotaping.

Operacija pride v poštev, če druga nekirurška zdravljenja niso učinkovita. Niso vsi kandidati za operacijo, vendar je nekatere simptome mogoče ublažiti z operacijo.

1. Postopek limfnega obvoda (Postopek limfnega obvoda): Limfne žile in vene so povezane in preusmerjene okoli ovir, kar omogoča odtekanje limfne tekočine neposredno v venski sistem telesa. Napredek v kirurških tehnikah zdaj zmanjšuje tveganja in ustvarja manj invazivne postopke.
2. Prenos bezgavk: Bezgavke iz drugih delov telesa so nameščene na področjih, kjer je poškodovan limfni sistem. Ta postopek pomaga obnoviti zdrav limfni sistem v tej regiji.
3. Liposukcija: Liposukcija je postopek, pri katerem se skozi majhen rez na telesu odstrani maščoba in drugo tkivo.
4. Razbremenitev: To vključuje odstranitev vse kože, maščobe in tkiva s prizadetega območja in nato namestitev kožnega presadka na to področje. Uporablja se le v zelo napredovalih, hudih primerih.

Okužbe kože in tkiv, povezane z limfedemom, je treba nemudoma in učinkovito zdraviti z ustreznimi antibiotiki, da se prepreči širjenje v krvni obtok (sepsa). Bolniki z limfedemom morajo nenehno spremljati okužbo prizadetega območja. V prizadetih regijah sveta dietilkarbamazin uporabljajo za zdravljenje filariaze.

Glej tudi: Nekaj ​​zanimivih dejstev o transplantologiji

Limfedem – zapleti

Pogosti zapleti limfedema so vnetje kože in vezivnega tkiva (celulitis) ter limfangitis (lat. lymphangitis). Znan zaplet limfedema je tudi globoka venska tromboza (tvorba krvnih strdkov v globljih venah). Nadaljnji zapleti limfedema vključujejo funkcionalne okvare na prizadetem območju in kozmetične težave.

Ljudje s kroničnim, dolgotrajnim limfedemom, ki traja več kot 10 let, imajo 10-odstotno možnost, da zbolijo za rakom limfnih žil, znanim kot maligni limfangiom (latinsko limfangiosarkom). Rak se začne kot rdečkasta ali škrlatna bula, vidna na koži, in se hitro širi. Gre za agresiven tumor, ki se zdravi z amputacijo obolelega uda. Tudi ob zdravljenju je napoved slaba – po 10 letih preživi manj kot 5 % bolnikov.

Omeniti velja, da lahko limfedem vpliva na videz, to pa ima lahko psihološki učinek, zlasti pri ljudeh, ki živijo z rakom. Limfedem poveča tveganje za nastanek depresije.

Glej tudi: Akutni limfangitis

Limfedem – vadba

Osebe z limfedemom se spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu, vključno z redno vadbo in telesno vadbo. Vendar pa boste v nekaterih primerih morda potrebovali pomoč strokovnjaka, ki vam bo pomagal pri varni in učinkoviti vadbi.

Študije so pokazale, da ženske, pri katerih obstaja tveganje za limfedem po operaciji raka dojke, ne bodo izpostavljene večjemu tveganju za limfedem v roki, če bodo izvajale nežne dvigovalne vaje. Takšna vadba, pravijo raziskovalci, lahko zmanjša tveganje za limfedem.

Vrste vadbe, ki so lahko koristne, vključujejo tiste, ki:

1. povečati prožnost;
2. vadijo raztezanje;
3. gradijo moč.

Priporočljiva je tudi aerobna vadba, ki se osredotoča na zgornji del telesa, pomaga pri hujšanju in spodbuja globoko dihanje.

Če obstaja kakršna koli teža ali sprememba oblike, strukture ali druge spremembe okončine, jo je treba opazovati. To lahko pomeni, da je vaša trenutna raven vadbe previsoka.

Strokovnjaki verjamejo, da mišice med vadbo delujejo kot črpalka in črpajo limfo na področja, kjer je potrebna.

Vendar pa še ni dovolj dokazov, ki bi podpirali katero koli posebno vrsto vadbe za limfedem. Ženskam, ki so imele operacijo raka na dojki, svetujemo, naj poiščejo pomoč specialista fizioterapevta ali drugega zdravstvenega delavca, ki jim bo pomagal postopoma povečevati telesno aktivnost.

Limfedem – pravilna prehrana

Limfedem je bolje nadzorovati z dobrimi prehranjevalnimi navadami. Naš limfni sistem deluje učinkoviteje zaradi boljših hranil iz minimalno predelanih, naravnih živil (sadje, zelenjava, polnozrnate žitarice). Z zdravim prehranjevanjem se približamo idealni telesni teži, ki je pomemben dejavnik pri zmanjševanju simptomov bolezni. Zaradi tega se na splošno počutimo bolje.

Zdrava prehrana pri limfedemu vključuje naslednja pravila.

1. Zmanjšajte porabo živil z visoko vsebnostjo soli in maščob.
2. V svoj dnevni načrt obrokov vključite vsaj 2 do 4 porcije sadja in 3 do 5 porcij zelenjave.
3. Jejte raznoliko hrano, da dobite vsa hranila, ki jih potrebujete.
4. Uporabite informacije na nalepkah na embalaži, da se boste najbolje odločili za zdrav življenjski slog.
5. Uživanje živil z veliko vlakninami, kot so polnozrnat kruh, žitarice, testenine, riž, sveže sadje in zelenjava.
6. Pitje veliko vode – Priporočljivo je osem kozarcev po 240 ml vode na dan.
7. Vzdrževanje idealne telesne teže. Registrirani dietetik ali zdravnik vam lahko pomaga izračunati vašo idealno telesno težo za to situacijo, mi pa lahko izmerimo vaš BMI.
8. Izogibanje alkoholnim pijačam.

Glej tudi: Moteči podatki. Jemo preveč mesa in sladkarij ter premalo rib in zelenjave

Limfedem – preventiva

Primarnega limfedema ni mogoče preprečiti, vendar je mogoče sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja za razvoj limfedema, če obstaja tveganje za sekundarni limfedem, na primer po operaciji raka ali radioterapiji.

Naslednji koraki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj limfedema pri ljudeh, pri katerih obstaja tveganje za sekundarni limfedem.

1. Zaščitite roko ali nogo. Izogibajte se poškodbam prizadetega uda. Rane, odrgnine in opekline lahko povzročijo okužbo. Zaščitite se pred ostrimi predmeti. Na primer, brijte se z električnim brivnikom, nosite rokavice, ko delate na vrtu ali kuhate, in uporabite naprstnik, ko šivate. Če je mogoče, se izogibajte medicinskim posegom, kot sta odvzem krvi in ​​cepljenje prizadetega uda.
2. Naj vaši udi počivajo. Po zdravljenju raka se spodbuja vadba in raztezanje. Vendar se izogibajte naporni dejavnosti, dokler ne okrevate po operaciji ali obsevanju.
3. Izogibajte se toplim občutkom na roki ali nogi. Na prizadeto okončino ne nanašajte ledu ali toplih obkladkov. Zaščitite obolelo okončino tudi pred hudim mrazom.
4. Dvignite roko ali nogo. Če je mogoče, dvignite prizadeto okončino nad raven srca.
5. Sedite pravilno. Če želite ohraniti gibanje nog, poskusite vaditi dobro držo tako, da držite stopala ravno na tleh in se izogibajte prekrižanju nog. Poskusite ne sedeti več kot 30 minut.
6. Izogibajte se tesnim oblačilom. Izogibajte se vsemu, kar bi vas lahko stisnilo za roko ali nogo, kot so tesno prilegajoča oblačila in, v primeru nadlakti, manšete za krvni tlak. Prosite, da vam izmerijo krvni tlak na drugi roki.
7. Naj bo vaša roka ali noga čista. Naj bo nega kože in nohtov prednostna naloga. Dnevno preglejte kožo rok ali nog glede sprememb ali razpok na koži, ki bi lahko povzročile okužbo. Ne hodite bosi. Ko greste ven, se vedno namažite s kremo za sončenje (SPF 30 ali več). Naj bo vaša koža skrbno čista. Temeljito osušite kožo (tudi med prsti na rokah in nogah). Losjon nanesite na okoliško kožo, vendar ne med prste. Pogosto si umivajte roke z milom in toplo vodo, zlasti pred pripravo obrokov in po uporabi stranišča ali po dotiku umazanega posteljnega perila ali oblačil.