Problemi testiranja kemije na živalih

Na žalost ima trenutni sistem testiranja resne težave. Nekatere od teh težav so že dolgo znane, na primer, da je testiranje zelo drago ali da poškoduje ali ubije veliko živali. Poleg tega je velik problem, da testiranje ne poteka tako, kot bi si znanstveniki želeli.

Ko znanstveniki preučujejo kemikalijo, skušajo ugotoviti, ali je varno, da je oseba več let izpostavljena majhni količini preskusne snovi. Znanstveniki poskušajo odgovoriti na vprašanje o varnosti dolgotrajne izpostavljenosti majhni količini snovi. Toda preučevanje dolgoročnih učinkov pri živalih je težko, ker večina živali ne živi dolgo, znanstveniki pa želijo informacije veliko hitreje od naravne življenjske dobe živali. Zato znanstveniki izpostavijo živali veliko večjim odmerkom kemikalij – največji odmerek v poskusih običajno kaže nekaj znakov prevelikega odmerjanja. 

Pravzaprav lahko raziskovalci uporabijo koncentracije kemikalije, ki so tisočkrat višje od tistih, ki bi jih kateri koli človek občutil pri dejanski uporabi. Težava je v tem, da s tem pristopom učinek ne nastopi tisočkrat hitreje. Vse, kar se lahko naučite iz eksperimentiranja z velikimi odmerki, je, kaj se lahko zgodi v primerih prevelikega odmerjanja.

Druga težava pri testiranju na živalih je, da ljudje nismo le velikanske podgane, miši, zajci ali druge poskusne živali. Seveda obstaja nekaj ključnih podobnosti v osnovni biologiji, celicah in organskih sistemih, vendar obstajajo tudi razlike, ki naredijo veliko razliko.

Štirje glavni dejavniki pomagajo določiti, kako izpostavljenost kemikaliji vpliva na žival: kako se kemikalija absorbira, porazdeli po telesu, presnovi in ​​izloči. Ti procesi se lahko precej razlikujejo med vrstami, kar včasih povzroči kritične razlike v učinkih izpostavljenosti kemikalijam. 

Raziskovalci poskušajo uporabiti živali, ki so blizu človeku. Če so zaskrbljeni zaradi morebitnih učinkov na srce, lahko uporabijo psa ali prašiča – ker so obtočila teh živali bolj podobna človeškim kot pri drugih živalih. Če jih skrbi živčni sistem, lahko uporabijo mačke ali opice. Toda tudi pri razmeroma dobrem ujemanju lahko razlike med vrstami otežijo prevajanje človeških rezultatov. Majhne razlike v biologiji lahko naredijo veliko razliko. Na primer, pri podganah, miših in kuncih koža hitro vpije kemikalije – veliko hitreje kot človeška koža. Tako lahko preskusi s temi živalmi precenijo nevarnosti kemikalij, ki se absorbirajo skozi kožo.

Po podatkih ameriške uprave za hrano in zdravila je več kot 90 % obetavnih novih spojin neuspešnih pri preskusih na ljudeh, bodisi zato, ker spojine ne delujejo bodisi zato, ker povzročajo preveč stranskih učinkov. Vendar je bila vsaka od teh spojin predhodno uspešno preizkušena v številnih poskusih na živalih. 

Testiranje na živalih je dolgotrajno in drago. Za dokončanje vseh študij na živalih, potrebnih za registracijo enega pesticida pri ameriški agenciji za varstvo okolja, je potrebnih približno 10 let in 3,000,000 $. In testi za to posamezno sestavino pesticida bodo ubili do 10 živali – miši, podgane, zajce, morske prašičke in pse. Po vsem svetu je na desettisoče kemikalij, ki čakajo na testiranje, testiranje vsake pa lahko stane milijone dolarjev, leta dela in na tisoče živalskih življenj. Vendar ti testi niso jamstvo za varnost. Kot smo omenili zgoraj, manj kot 000 % potencialnih novih zdravil uspešno prestane preskušanja na ljudeh. Po članku v reviji Forbes farmacevtska podjetja v povprečju porabijo 10 milijard dolarjev za razvoj novega zdravila. Če zdravilo ne deluje, podjetja preprosto izgubijo denar.

Medtem ko se številne industrije še naprej zanašajo na testiranje na živalih, se številni proizvajalci soočajo z novimi zakoni, ki prepovedujejo testiranje določenih snovi na živalih. Evropska unija, Indija, Izrael, São Paulo, Brazilija, Južna Koreja, Nova Zelandija in Turčija so sprejele omejitve testiranja na živalih in/ali omejitve prodaje testirane kozmetike. Združeno kraljestvo je prepovedalo testiranje gospodinjskih kemikalij (npr. izdelkov za čiščenje in pranje perila, osvežilcev zraka) na živalih. V prihodnosti bo več držav sprejelo te prepovedi, saj vse več ljudi nasprotuje kemičnemu testiranju na živalih.

Pustite Odgovori