Resnična zgodba: od klavniškega delavca do vegana

Craig Whitney je odraščal na avstralskem podeželju. Njegov oče je bil tretji rod kmetov. Craig je bil pri štirih letih že priča ubijanju psov in videl, kako so govedo žigosali, kastrirali in rezali rogove. "To je postala norma v mojem življenju," je priznal. 

Ko je Craig odrasel, je njegov oče začel razmišljati o tem, da bi kmetijo prenesel nanj. Danes je ta model pogost med številnimi avstralskimi kmeti. Po podatkih avstralskega združenja kmetov je večina kmetij v Avstraliji družinsko vodenih. Whitney se je tej usodi uspelo izogniti, ko so ga zaradi družinskih težav odpeljali v pripor.

Whitney je pri 19 letih prepričalo več prijateljev, da je šla z njimi delat v klavnico. Takrat je potreboval službo in zamisel o "delu s prijatelji" se mu je zdela privlačna. "Moja prva služba je bila pomočnica," pravi Whitney. Priznava, da je bil ta položaj visoko varnostno tvegan. »Večino časa sem preživel v bližini trupel in pomival tla od krvi. Po tekočem traku so se proti meni pomikala trupla krav z zvezanimi udi in prerezanimi grli. Ob neki priložnosti je bil eden od delavcev hospitaliziran s hudimi poškodbami obraza, potem ko ga je krava zaradi posmrtnega živčnega impulza brcnila v obraz. Policijska izjava je dejala, da je bila krava "ubita v skladu z industrijskimi predpisi." Eden najhujših trenutkov v Whitneyjinih letih je prišel, ko se je krava s prerezanim vratom osvobodila in pobegnila, zato so jo morali ustreliti. 

Craig je bil pogosto prisiljen delati hitreje kot običajno, da bi izpolnil svojo dnevno kvoto. Povpraševanje po mesu je bilo večje od ponudbe, zato so »skušali čim hitreje ubiti čim več živali, da bi povečali dobiček«. »V vsaki klavnici, v kateri sem delal, so bile vedno poškodbe. Velikokrat sem skoraj izgubil prste,« se spominja Craig. Nekoč je Whitney bila priča, kako je njegov kolega izgubil roko. In leta 2010 so 34-letnemu indijskemu migrantu Sarelu Singhu med delom v piščančji klavnici v Melbournu obglavili. Singh je bil takoj ubit, ko so ga potegnili v avto, ki ga je moral očistiti. Delavcem so ukazali, naj se vrnejo na delo nekaj ur po tem, ko je bila kri Sarela Singha obrisana z avtomobila.

Kot pravi Whitney, je bila večina njegovih delovnih kolegov Kitajcev, Indijcev ali Sudancev. »70 % mojih kolegov je bilo migrantov in mnogi med njimi so imeli družine, ki so v Avstralijo prišle po boljše življenje. Po štirih letih dela v klavnici sta dala odpoved, ker sta takrat že pridobila avstralsko državljanstvo,« pravi. Po besedah ​​Whitneyja industrija vedno išče delavce. Ljudi so zaposlili kljub kazenski evidenci. Industriji je vseeno za vašo preteklost. Če prideš in opraviš svoje delo, te bodo zaposlili,« pravi Craig.

Menijo, da so klavnice pogosto zgrajene v bližini avstralskih zaporov. Tako lahko ljudje, ki zapustijo zapor v upanju, da se vrnejo v družbo, zlahka najdejo delo v klavnici. Vendar se nekdanji zaporniki pogosto znova zagrešijo za nasilno vedenje. Študija kanadske kriminologinje Amy Fitzgerald iz leta 2010 je pokazala, da se je po odprtju klavnic v mestih povečal nasilni kriminal, vključno s spolnimi napadi in posilstvom. Whitney trdi, da so delavci v klavnici pogosto uporabljali mamila. 

Leta 2013 se je Craig upokojil iz industrije. Leta 2018 je postal vegan, diagnosticirali pa so mu tudi duševno bolezen in posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Ko je spoznal borce za pravice živali, se mu je življenje spremenilo na bolje. V nedavni objavi na Instagramu je zapisal: »To je tisto, o čemer trenutno sanjam. Ljudje, ki osvobajajo živali iz suženjstva. 

»Če poznate koga, ki dela v tej industriji, ga spodbudite k dvomu, k iskanju pomoči. Najboljši način za pomoč delavcem v klavnicah je prenehanje podpiranja industrije, ki izkorišča živali,« je dejala Whitney.

Pustite Odgovori