Ljudje jemo meso že od ledene dobe. Takrat se je po mnenju antropologov človek oddaljil od rastlinske prehrane in začel jesti meso. Ta »običaj« se je obdržal do danes – zaradi nuje (npr. pri Eskimih), navade ali življenjskih razmer. Najpogosteje pa je razlog preprosto nesporazum. V zadnjih petdesetih letih so znani zdravstveni strokovnjaki, nutricionisti in biokemiki odkrili prepričljive dokaze, da vam ni treba jesti mesa, da bi ostali zdravi, pravzaprav lahko prehrana, ki je sprejemljiva za plenilce, škoduje ljudem.
Žal, vegetarijanstvo, ki temelji le na filozofskih stališčih, redko postane način življenja. Poleg tega je pomembno ne samo slediti vegetarijanski prehrani, ampak tudi razumeti velike koristi vegetarijanstva za vse človeštvo. Zato pustimo zaenkrat ob strani duhovni vidik vegetarijanstva – o tem je mogoče ustvariti dela v več zvezkih. Oglejmo si tukaj povsem praktične, tako rekoč "sekularne" argumente v prid vegetarijanstvu.
Najprej se pogovorimo o t.i "mit o beljakovinah". Evo za kaj gre. Eden glavnih razlogov, zakaj se večina ljudi izogiba vegetarijanstvu, je strah pred pomanjkanjem beljakovin v telesu. "Kako lahko dobite vse kakovostne beljakovine, ki jih potrebujete, z rastlinsko prehrano brez mlečnih izdelkov?" vprašajo taki ljudje.
Preden odgovorimo na to vprašanje, se je dobro spomniti, kaj beljakovina pravzaprav je. Leta 1838 je nizozemski kemik Jan Müldscher dobil snov, ki je vsebovala dušik, ogljik, vodik, kisik in v manjših količinah še druge kemične elemente. To spojino, ki je osnova vsega življenja na Zemlji, je znanstvenik poimenoval "glavna". Kasneje se je izkazala resnična nepogrešljivost beljakovin: za preživetje vsakega organizma jih mora zaužiti določena količina. Kot se je izkazalo, so razlog za to aminokisline, "prvotni viri življenja", iz katerih nastajajo beljakovine.
Skupaj je znanih 22 aminokislin, od katerih jih je 8 esencialnih (telo jih ne proizvaja in jih je treba zaužiti s hrano). Teh 8 aminokislin je: lecin, izolecin, valin, lizin, tripofan, treonin, metionin, fenilalanin. Vse jih je treba v ustreznih razmerjih vključiti v uravnoteženo prehransko prehrano. Do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja je meso veljalo za najboljši vir beljakovin, saj vsebuje vseh 1950 esencialnih aminokislin in to ravno v pravem razmerju. Danes pa so nutricionisti prišli do zaključka, da je rastlinska hrana kot vir beljakovin ne le tako dobra kot meso, ampak ga celo prekaša. Tudi rastline vsebujejo vseh 8 aminokislin. Rastline imajo sposobnost sintetizirati aminokisline iz zraka, prsti in vode, živali pa lahko beljakovine pridobijo samo z rastlinami: bodisi tako, da jih zaužijejo, bodisi tako, da zaužijejo živali, ki so jedle rastline in absorbirale vsa njihova hranila. Zato ima človek možnost izbire: ali jih pridobiti neposredno z rastlinami ali na krožen način, za ceno visokih ekonomskih in virovnih stroškov – iz živalskega mesa. Tako meso ne vsebuje nobenih aminokislin razen tistih, ki jih živali dobijo iz rastlin – ljudje pa jih lahko dobimo iz rastlin.
Poleg tega ima rastlinska hrana še eno pomembno prednost: skupaj z aminokislinami dobite snovi, ki so potrebne za najbolj popolno absorpcijo beljakovin: ogljikove hidrate, vitamine, elemente v sledovih, hormone, klorofil itd. Leta 1954 je skupina znanstvenikov na univerzi Harvard opravili raziskavo in ugotovili, da če oseba hkrati uživa zelenjavo, žita in mlečne izdelke, več kot pokrije dnevni vnos beljakovin. Ugotovili so, da je zelo težko vzdrževati raznoliko vegetarijansko prehrano, ne da bi presegli to številko. Nekoliko kasneje, leta 1972, je dr. F. Stear izvedel lastne raziskave vnosa beljakovin pri vegetarijancih. Rezultati so bili neverjetni: večina oseb je prejela več kot dve normi beljakovin! Tako je bil "mit o beljakovinah" razkrit.
In zdaj se obrnemo na naslednji vidik problema, o katerem razpravljamo, ki ga lahko opišemo na naslednji način: prehranjevanja z mesom in svetovne lakote. Razmislite o naslednji številki: 1 hektar soje daje 1124 funtov dragocenih beljakovin; 1 hektar riža daje 938 funtov. Za koruzo je ta številka 1009. Za pšenico je 1043. Zdaj pomislite na tole: 1 hektar fižola: koruze, riža ali pšenice, ki se uporablja za pitanje vola, bo zagotovil le 125 funtov beljakovin! To nas vodi do razočaranja: paradoksalno je, da je lakota na našem planetu povezana z uživanjem mesa. Strokovnjaki s področja prehrane, okoljskih študij in politiki so večkrat opozorili, da bi bil problem lakote rešen, če bi ZDA zaloge žita in soje, ki se uporabljajo za pitanje živine, prenesle na revne in lačne v drugih državah. Harvardski nutricionist Gene Mayer ocenjuje, da bi 10-odstotno zmanjšanje proizvodnje mesa sprostilo dovolj žita, da bi nahranili 60 milijonov ljudi.
Z vidika vode, zemlje in drugih virov je meso najdražji izdelek, ki si ga lahko zamislite. Samo približno 10 % beljakovin in kalorij vsebuje krma, ki se nam nato vrne v obliki mesa. Poleg tega je vsako leto zasajenih sto tisoč hektarjev obdelovalne zemlje za krmo. Z hektarjem krme, ki hrani bika, medtem dobimo le približno 1 funt beljakovin. Če je ista površina zasajena s sojo, bo proizvodnja 7 funtov beljakovin. Skratka, reja živine za zakol ni nič drugega kot zapravljanje virov našega planeta.
Poleg obsežnih obdelovalnih površin govedoreja za svoje potrebe potrebuje 8-krat več vode kot zelenjadarstvo, pridelava soje ali žitaric: živali potrebujejo pijačo, krmo pa napajanje. Na splošno je na milijone ljudi še vedno obsojenih na lakoto, medtem ko se peščica privilegiranih preživlja z mesnimi beljakovinami in neusmiljeno izkorišča zemljo in vodne vire. Toda, ironično, prav meso postane sovražnik njihovega organizma.
Sodobna medicina potrjuje: Prehranjevanje z mesom je polno številnih nevarnosti. Rak in srčno-žilne bolezni postajajo epidemije v državah, kjer je poraba mesa na prebivalca visoka, tam, kjer je ta nizka, pa so tovrstne bolezni izjemno redke. Rollo Russell v svoji knjigi »O vzrokih raka« piše: »Ugotovil sem, da ima od 25 držav, katerih prebivalci se prehranjujejo pretežno z mesom, 19 zelo visok odstotek raka, le ena država pa relativno nizko stopnjo, tj. hkrati Od 35 držav z omejeno porabo mesa ali brez nje nobena nima visoke stopnje raka.”
V Journal of American Physicians Association iz leta 1961 piše: »Prehod na vegetarijansko prehrano prepreči razvoj srčno-žilnih bolezni v 90–97 % primerov.« Ko je žival zaklana, se njeni odpadni produkti prenehajo izločati iz krvožilnega sistema in ostanejo »konzervirani« v mrtvem telesu. Mesojedci tako absorbirajo strupene snovi, ki pri živi živali zapustijo telo z urinom. Dr. Owen S. Parret je v svoji knjigi Zakaj ne jem mesa zapisal, da se pri kuhanju mesa v sestavi juhe pojavijo škodljive snovi, zaradi česar je po kemični sestavi skoraj enaka urinu. V industrializiranih državah z intenzivnim razvojem kmetijstva je meso "obogateno" s številnimi škodljivimi snovmi: DDT, arzen /uporablja se kot stimulans rasti/, natrijev sulfat /uporablja se za "svež", krvavo rdeč odtenek mesa/, DES, sintetični hormon /znan karcinogen/. Na splošno mesni izdelki vsebujejo veliko rakotvornih in celo metastazogenih snovi. Na primer, samo 2 kilograma ocvrtega mesa vsebuje toliko benzopirena kot 600 cigaret! Z zmanjšanjem vnosa holesterola hkrati zmanjšamo možnost kopičenja maščobe in s tem tveganje smrti zaradi srčnega infarkta ali apopleksije.
Takšen pojav, kot je ateroskleroza, je za vegetarijanca popolnoma abstrakten pojem. Encyclopædia Britannica pravi: »Beljakovine, pridobljene iz oreščkov, žitaric in celo mlečnih izdelkov, veljajo za razmeroma čiste v nasprotju s tistimi, ki jih najdemo v govedini – vsebujejo približno 68 % kontaminirane tekoče komponente.« Te "nečistoče" škodljivo vplivajo ne samo na srce, ampak tudi na telo kot celoto.
Človeško telo je najbolj zapleten stroj. In kot vsakemu avtomobilu eno gorivo bolj ustreza kot drugo. Študije kažejo, da je meso zelo neučinkovito gorivo za ta stroj in ima visoke stroške. Na primer, Eskimi, ki jedo predvsem ribe in meso, se zelo hitro starajo. Njihova povprečna življenjska doba komajda presega 30 let. Tudi Kirgizi so se nekoč prehranjevali predvsem z mesom in prav tako redko živeli dlje kot 40 let. Na drugi strani pa so plemena, kot so Hunzi, ki živijo v Himalaji, ali verske skupine, kot so adventisti sedmega dne, katerih povprečna življenjska doba se giblje med 80 in 100 leti! Znanstveniki so prepričani, da je vegetarijanstvo razlog za njihovo odlično zdravje. Po odličnem zdravju – spet po zaslugi vegetarijanske prehrane – slovijo tudi Indijanci Maji iz Jutakana in jemenska plemena semitske skupine.
In na koncu želim poudariti še eno stvar. Ko jedo meso, ga človek praviloma skriva pod kečapi, omakami in omakami. Obdeluje in spreminja ga na različne načine: cvrtje, kuhanje, enolončnice itd. Čemu je vse to namenjeno? Zakaj ne bi tako kot plenilci jedli surovega mesa? Številni nutricionisti, biologi in fiziologi so prepričljivo dokazali, da ljudje po naravi nismo mesojedi. Zato tako pridno spreminjajo zase neznačilno hrano.
Fiziološko smo ljudje veliko bližje rastlinojedim živalim, kot so opice, sloni in krave, kot mesojedim živalim, kot so psi, tigri in leopardi. Recimo, da se plenilci nikoli ne potijo; pri njih poteka izmenjava toplote preko regulatorjev frekvence dihanja in štrlečega jezika. Vegetarijanske živali pa imajo v ta namen žleze znojnice, skozi katere telo zapuščajo različne škodljive snovi. Plenilci imajo dolge in ostre zobe, da zadržijo in ubijejo plen; Rastlinojedci imajo kratke zobe in nimajo krempljev. Slina plenilcev ne vsebuje amilaze in zato ni sposobna predhodne razgradnje škroba. Žleze mesojedcev proizvajajo velike količine klorovodikove kisline za prebavo kosti. Čeljusti plenilcev imajo omejeno stopnjo gibljivosti le navzgor in navzdol, medtem ko se pri rastlinojedih premikajo v vodoravni ravnini, da žvečijo hrano. Plenilci tekočino uživajo, kot na primer mačka, rastlinojedci jo vlečejo skozi zobe. Takih ilustracij je veliko in vsaka prikazuje človeško telo, ki ustreza vegetarijanskemu modelu. Čisto fiziološko ljudje niso prilagojeni na mesno prehrano.
Tukaj so morda najbolj prepričljivi argumenti v prid vegetarijanstvu. Seveda se lahko vsak sam odloči, kateremu prehranjevalnemu modelu bo sledil. Toda izbira v korist vegetarijanstva bo nedvomno zelo vredna izbira!
Vir: http://www.veggy.ru/