V kolikšni meri znanstveniki, podjetniki in direktorji velikih podjetij odobravajo hiter razvoj tehnologije, kako vidijo našo prihodnost in kakšen odnos imajo do zasebnosti lastnih podatkov?
tehnooptimisti
- Ray Kurzweil, Googlov tehnični direktor, futurist
»Umetna inteligenca ni invazija nezemljanov z Marsa, je rezultat človeške iznajdljivosti. Verjamem, da bo tehnologija sčasoma integrirana v naša telesa in možgane ter bo lahko pomagala našemu zdravju.
Svoj neokorteks bomo na primer povezali z oblakom, postali pametnejši in ustvarili nove vrste znanja, ki nam jih prej nismo poznali. To je moja vizija prihodnosti, naš scenarij razvoja do leta 2030.
Stroje naredimo pametnejše in nam pomagajo razširiti naše zmogljivosti. V združitvi človeštva z umetno inteligenco ni nič radikalnega: dogaja se prav zdaj. Danes na svetu ni ene same umetne inteligence, obstaja pa okoli 3 milijarde telefonov, ki so prav tako umetna inteligenca« [1].
- Peter Diamandis, izvršni direktor družbe Zero Gravity Corporation
»Vsaka zmogljiva tehnologija, ki smo jo kdaj ustvarili, se uporablja za dobro in slabo. Toda poglejte podatke v daljšem obdobju: za koliko so se znižali stroški pridelave hrane na osebo, za koliko se je podaljšala pričakovana življenjska doba.
Ne trdim, da z razvojem novih tehnologij ne bo težav, a na splošno delajo svet boljši. Zame gre za izboljšanje življenja milijard ljudi, ki so v težki življenjski situaciji, na robu preživetja.
Do leta 2030 bo lastništvo avtomobila stvar preteklosti. Svojo garažo boste spremenili v rezervno spalnico in svoj dovoz v rožni vrt. Zjutraj po zajtrku se boste sprehodili do vhodnih vrat svoje hiše: umetna inteligenca bo poznala vaš urnik, videla, kako se premikate, in pripravila avtonomni električni avtomobil. Ker ste sinoči premalo spali, vam bodo na zadnjem sedežu postreli posteljo – tako se boste lahko znebili pomanjkanja spanca na poti v službo.
- Michio Kaku, ameriški teoretični fizik, popularizator znanosti in futurist
»Koristnosti za družbo zaradi uporabe tehnologije bodo vedno odtehtale grožnje. Prepričan sem, da bo digitalna transformacija pomagala odpraviti protislovja sodobnega kapitalizma, se spoprijeti z njegovo neučinkovitostjo, se znebiti prisotnosti v gospodarstvu posrednikov, ki ne dodajajo prave vrednosti niti poslovnim procesom niti verigi med proizvajalcem in potrošnikom.
S pomočjo digitalnih tehnologij bodo ljudje v nekem smislu lahko dosegli nesmrtnost. Možno bo, recimo, zbrati vse, kar vemo o slavni pokojni osebi, in na podlagi teh podatkov narediti njegovo digitalno identiteto in jo dopolniti z realistično holografsko podobo. Še lažje bo narediti digitalno identiteto za živega človeka, tako da preberemo informacije iz njegovih možganov in ustvarimo virtualnega dvojnika« [3].
- Elon Musk, podjetnik, ustanovitelj Tesle in SpaceX
»Zanimajo me stvari, ki spreminjajo svet ali vplivajo na prihodnost, in čudovite, nove tehnologije, ki jih vidiš in se sprašuješ: »Joj, kako se je to sploh zgodilo? Kako je to mogoče? [štiri].
- Jeff Bezos, ustanovitelj in izvršni direktor Amazona
»Ko gre za vesolje, s svojimi sredstvi omogočam naslednji generaciji ljudi dinamičen podjetniški preboj na tem področju. Mislim, da je to mogoče in verjamem, da znam ustvariti to infrastrukturo. Želim, da bi na tisoče podjetnikov lahko naredilo neverjetne stvari v vesolju z občutnim znižanjem stroškov dostopa zunaj Zemlje.
»Tri najpomembnejše stvari v maloprodaji so lokacija, lokacija in lokacija. Tri najpomembnejše stvari za naš potrošniški posel so tehnologija, tehnologija in tehnologija.
- Mikhail Kokorich, ustanovitelj in izvršni direktor Momentus Space
»Vsekakor se imam za tehnooptimista. Po mojem mnenju se tehnologija premika v smeri izboljšanja človekovega življenja in družbenega sistema na srednji in dolgi rok, kljub težavam, povezanim z zasebnostjo in morebitno škodo – na primer, če govorimo o genocidu nad Ujguri na Kitajskem.
Tehnologija v mojem življenju zavzema veliko mesto, saj pravzaprav živiš na internetu, v virtualnem svetu. Ne glede na to, kako varujete svoje osebne podatke, so ti še vedno precej javni in jih ni mogoče popolnoma skriti.
- Ruslan Fazliyev, ustanovitelj platforme za e-trgovino ECWID in X-Cart
»Celotna zgodovina človeštva je zgodovina tehnooptimizma. To, da pri 40 letih še vedno veljam za mladega, je mogoče zaradi tehnologije. Tudi način komuniciranja je posledica tehnologije. Danes lahko dobimo kateri koli izdelek v enem dnevu, ne da bi zapustili dom – prej si o tem nismo upali niti sanjati, zdaj pa tehnologije delujejo in se izboljšujejo vsak dan, prihranijo naš čas in dajejo izbiro brez primere.
Osebni podatki so pomembni in seveda sem za to, da jih čim bolj varujemo. Toda učinkovitost in hitrost sta pomembnejši od iluzorne zaščite osebnih podatkov, ki je tako ali tako ranljiva. Če lahko pospešim kakšen postopek, svoje osebne podatke delim brez težav. Mislim, da lahko zaupate svoje podatke korporacijam, kot je velika četverica GAFA (Google, Amazon, Facebook, Apple).
Sem proti sodobnim zakonom o varstvu podatkov. Zaradi zahteve po trajni privolitvi za njihov prenos uporabnik preživi ure svojega življenja s klikanjem na pogodbe o piškotkih in uporabo osebnih podatkov. To upočasni potek dela, vendar v resnici nikakor ne pomaga in verjetno ne bo resnično zaščitilo pred njihovim uhajanjem. Razvita je slepota za dialoge odobravanja. Takšni mehanizmi varovanja osebnih podatkov so nepismeni in neuporabni, le motijo uporabnika pri delu na internetu. Potrebujemo dobre splošne privzete nastavitve, ki bi jih lahko uporabnik določil za vsa spletna mesta in bi odobril samo izjeme.
- Elena Behtina, direktorica Delimobila
»Seveda sem tehnooptimist. Verjamem, da nam tehnologija in digital močno poenostavljata življenje in povečujeta njegovo učinkovitost. Če sem iskren, ne vidim nobenih groženj v prihodnosti, ko bodo stroji prevzeli svet. Verjamem, da je tehnologija velika priložnost za nas. Po mojem mnenju prihodnost pripada nevronskim mrežam, velikim podatkom, umetni inteligenci in internetu stvari.
Pripravljen sem deliti svoje neosebne podatke, da bi prejel najboljše storitve in užival v njihovi porabi. V sodobnih tehnologijah je več dobrega kot tveganja. Omogočajo vam, da ogromno izbiro storitev in izdelkov prilagodite potrebam vsakega posameznika in mu tako prihranite veliko časa.«
Tehnorealisti in tehnopesimisti
- Frančiška, papeža
»Internet je mogoče uporabiti za izgradnjo zdrave in skupne družbe. Družbeni mediji lahko prispevajo k blaginji družbe, vodijo pa lahko tudi v polarizacijo in ločevanje posameznikov in skupin. To pomeni, da je sodobna komunikacija božji dar, ki vključuje veliko odgovornost« [7].
»Če bi tehnološki napredek postal sovražnik skupnega dobrega, bi vodil v regresijo – v obliko barbarstva, ki ga narekuje moč najmočnejšega. Skupnega dobrega ni mogoče ločiti od posebnega dobrega vsakega posameznika« [8].
- Yuval Noah Harari, futuristični pisatelj
»Avtomatizacija bo kmalu uničila milijone delovnih mest. Seveda bodo na njihovo mesto prišli novi poklici, ni pa še znano, ali bodo ljudje sposobni hitro osvojiti potrebna znanja.«
»Ne poskušam ustaviti tehnološkega napredka. Namesto tega poskušam teči hitreje. Če te Amazon pozna bolje, kot poznaš samega sebe, potem je igre konec.«
»Umetna inteligenca marsikoga straši, ker ne verjame, da bo ostala poslušna. Znanstvena fantastika v veliki meri določa možnost, da bodo računalniki ali roboti postali zavestni – in kmalu bodo poskušali pobiti vse ljudi. Pravzaprav ni veliko razlogov, da bi verjeli, da bo umetna inteligenca razvila zavest, ko se bo izboljšala. Umetne inteligence bi se morali bati prav zato, ker bo verjetno vedno ubogala ljudi in se nikoli ne upirala. Ni kot nobeno drugo orodje in orožje; zagotovo bo omogočil že tako močnim bitjem, da še bolj utrdijo svojo moč« [10].
- Nicholas Carr, ameriški pisatelj, predavatelj na Univerzi v Kaliforniji
»Če ne bomo previdni, lahko avtomatizacija umskega dela s spreminjanjem narave in smeri intelektualne dejavnosti na koncu uniči enega od temeljev same kulture – našo željo po spoznavanju sveta.
Ko nerazumljiva tehnologija postane nevidna, morate biti previdni. Na tej točki njene domneve in nameni prodrejo v naše lastne želje in dejanja. Ne vemo več, ali nam programska oprema pomaga ali nas nadzoruje. Vozimo se, a ne moremo biti prepričani, kdo v resnici vozi« [11].
- Sherry Turkle, profesorica socialne psihologinje na tehnološkem inštitutu Massachusetts
»Zdaj smo dosegli »robotski trenutek«: to je točka, ko na robote prenesemo pomembne človeške odnose, zlasti interakcije v otroštvu in starosti. Skrbi nas Aspergerjeva bolezen in način interakcije z resničnimi ljudmi. Po mojem mnenju se ljubitelji tehnologije samo igrajo z ognjem« [12].
»Nisem proti tehnologiji, sem za pogovor. Vendar smo zdaj mnogi med nami »sami skupaj«: ločeni drug od drugega s tehnologijo« [13].
- Dmitry Chuiko, soustanovitelj podjetja Whoosh
»Sem bolj tehnorealist. Ne zasledujem novih tehnologij, če ne rešujejo določenega problema. V tem primeru je zanimivo poskusiti, vendar začnem uporabljati tehnologijo, če reši določen problem. Na primer, takole sem testiral Google očala, vendar jim nisem našel uporabe in jih nisem uporabljal.
Razumem, kako delujejo podatkovne tehnologije, zato me ne skrbi za moje osebne podatke. Obstaja določena digitalna higiena – niz pravil, ki ščiti: enaka različna gesla na različnih spletnih mestih.
- Jaron Lanier, futurist, znanstvenik za biometrijo in vizualizacijo podatkov
»Pristop k digitalni kulturi, ki ga sovražim, bo resnično spremenil vse knjige na svetu v eno, kot je predlagal Kevin Kelly. To bi se lahko začelo že v naslednjem desetletju. Prvič, Google in druga podjetja bodo skenirala knjige v oblak kot del manhattanskega projekta kulturne digitalizacije.
Če bo dostop do knjig v oblaku potekal prek uporabniških vmesnikov, potem bomo pred seboj videli samo eno knjigo. Besedilo bo razdeljeno na fragmente, v katerih bo kontekst in avtorstvo zakrito.
To se že dogaja z večino vsebin, ki jih uživamo: pogosto ne vemo, od kod je prišla citirana novica, kdo je napisal komentar ali kdo je posnel video. Zaradi nadaljevanja tega trenda bomo videti kot srednjeveški verski imperiji ali Severna Koreja, družba ene knjige.
Naročite se tudi na kanal Trends Telegram in bodite na tekočem z aktualnimi trendi in napovedmi o prihodnosti tehnologije, ekonomije, izobraževanja in inovacij.