8 razbitih mitov o podnebnih spremembah

Zemlja je dinamična krogla in tudi podnebje planeta, torej globalne vremenske razmere, je nestabilno. Ni presenetljivo, da obstaja veliko mitov o dogajanju v ozračju, oceanu in na kopnem. Poglejmo, kaj pravijo znanstveniki o nekaterih trditvah o globalnem segrevanju.

Še pred pojavom terenskih vozil in tehnologij, ki proizvajajo toplogredne pline, se je podnebje na Zemlji spreminjalo. Ljudje nismo odgovorni za današnje globalno segrevanje.

Podnebne spremembe v preteklosti kažejo, da je naše podnebje odvisno od količine energije, ki prihaja in odhaja. Če je toplote več, kot je planet lahko odda, se bo povprečna temperatura dvignila.

Zemlja trenutno doživlja energetsko neravnovesje zaradi izpustov CO2, torej učinek tople grede. Podnebne spremembe v preteklosti samo dokazujejo njegovo občutljivost na CO2.

O kakšnem segrevanju govorimo, če so na mojem dvorišču snežni zameti. Kako je možna ostra zima ob globalnem segrevanju?

Temperatura zraka na posameznem območju nima nobene zveze z dolgoročnim trendom globalnega segrevanja. Takšna nihanja vremena samo prikrijejo spremembe v podnebju kot celoti. Da bi razumeli celotno sliko, se znanstveniki zanašajo na obnašanje vremena v daljšem časovnem obdobju. Če pogledamo podatke zadnjih desetletij, lahko vidite, da so bile rekordno visoke temperature zabeležene skoraj dvakrat pogosteje kot nizke.

Globalno segrevanje se je ustavilo in Zemlja se je začela ohlajati.

Obdobje 2000-2009 je bilo po opazovanjih meteorologov najbolj vroče. Bile so močne snežne nevihte in neobičajne zmrzali. Globalno segrevanje je združljivo s hladnim vremenom. Za podnebje so pomembni dolgoročni trendi, desetletja, ti trendi pa žal kažejo segrevanje na zemeljski obli.

V zadnjih stotih letih se je sončna aktivnost, vključno s številom sončnih peg, povečala, posledično pa je Zemlja postala toplejša.

Znanstveniki pravijo, da se je v zadnjih 35 letih sonce ohlajalo in podnebje na Zemlji segrevalo. V preteklem stoletju bi lahko nekaj povišanja globalne temperature pripisali sončni aktivnosti, vendar je to nepomemben vidik.

V študiji, objavljeni v reviji Atmospheric Chemistry and Physics decembra 2011, je bilo rečeno, da se Zemlja še naprej segreva tudi med dolgotrajno prekinitvijo sončne aktivnosti. Ugotovljeno je bilo, da je površina planeta akumulirala 0.58 vatov odvečne energije na kvadratni meter, ki se je sprostila nazaj v vesolje v letih 2005-2010, ko je bila sončna aktivnost nizka.

Do sih por ni konsenzusa glede tega, ima li mesto potepanje na planetu.

Približno 97 % klimatologov se strinja, da je globalno segrevanje posledica človekove dejavnosti. Po poročanju spletne strani Skeptical Science so se znanstveniki na področju raziskovanja podnebja (pa tudi s pomočjo sorodnih ved) nehali prepirati o tem, kaj povzroča segrevanje podnebja, in skoraj vsi prišli do soglasja.

Rick Santorum je ta argument povzel v novicah, ko je rekel: »Je ogljikov dioksid nevaren? Vprašajte rastline o tem.

Čeprav je res, da rastline absorbirajo ogljikov dioksid s fotosintezo, je ogljikov dioksid resno onesnaževalo in, kar je še pomembneje, učinek tople grede. Toplotno energijo, ki prihaja iz Zemlje, zajemajo plini, kot je CO2. Po eni strani to dejstvo ohranja toploto na planetu, ko pa gre proces predaleč, je rezultat globalno segrevanje.

Številni nasprotniki opozarjajo na zgodovino človeštva kot dokaz, da so topla obdobja ugodna za razvoj, medtem ko so hladna povzročila katastrofalne posledice.

Klimatologi trdijo, da vse pozitivne strani odtehtajo negativne vplive globalnega segrevanja na kmetijstvo, zdravje ljudi, gospodarstvo in okolje. Na primer, glede na raziskave bo toplejše vreme podaljšalo rastno sezono na Grenlandiji, kar pomeni pomanjkanje vode, pogostejše gozdne požare in širjenje puščav.

Ledovo pokritje Antarktidy se širi, vopreki potrdiliam o tayanie ldov.

Med kopenskim in morskim ledom obstaja razlika, pravijo znanstveniki. Klimatolog Michael Mann je dejal: »Glede antarktičnega ledenega pokrova se kopiči led zaradi toplejšega in vlažnejšega zraka, manj pa ga je na obrobju zaradi segrevanja južnih oceanov. Ta razlika (neto izguba) naj bi v desetletjih postala negativna.« Meritve kažejo, da se gladina morja zaradi taljenja ledene gmote že dviguje.

Pustite Odgovori