Pred nekaj leti je televizijski voditelj Andrej Maksimov izdal svoje prve knjige o psihofilozofiji, ki jo je razvijal približno deset let. To je sistem pogledov in praks, ki je zasnovan tako, da pomaga človeku v težki psihološki situaciji. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, na čem temelji ta pristop in zakaj je tako pomembno živeti po svojih željah.
Psihologije: Kaj sploh je psihofilozofija? Na čem temelji?
Andrej Maksimov: Psihofilozofija je sistem pogledov, načel in praks, ki je zasnovan tako, da pomaga človeku graditi harmonične odnose s svetom in s samim seboj. Za razliko od večine psiholoških sistemov ni naslovljena na strokovnjake, ampak na vse ljudi. Se pravi, ko pride k komu izmed nas prijatelj, otrok, kolega s svojimi psihološkimi težavami, lahko pomaga psihofilozofija.
Imenuje se tako, ker ima vsak od nas ne samo psiho, ampak tudi filozofijo – torej, kako dojemamo različne pomene. Vsak ima svojo filozofijo: za enega je glavna stvar družina, za drugega kariera, za tretjega ljubezen, za četrtega denar. Če želite pomagati človeku v težkem stanju - ta izraz sem si izposodil od izjemnega sovjetskega psihologa Leonida Grimaka - morate razumeti njegovo psiho in filozofijo.
Kaj vas je spodbudilo k razvoju tega koncepta?
AM: Začel sem ga ustvarjati, ko sem ugotovil, da je 100 % ljudi drug drugemu psihološki svetovalci. Svojci in prijatelji pridejo k vsakemu izmed nas in prosijo za nasvet, ko imajo težave v odnosih s partnerji, otroki, starši ali prijatelji, končno sami s seboj. Praviloma se v teh pogovorih zanašamo na lastne izkušnje, kar pa ni res.
Realnost je tista, ki vpliva na nas, in to realnost lahko ustvarimo, izberemo, kaj vpliva na nas in kaj ne
Univerzalne izkušnje ne more biti, saj je Gospod (ali Narava – kdor je bližje) mojster dela, vsaka oseba je individualna. Poleg tega so naše izkušnje pogosto negativne. Na primer, ločene ženske zelo radi svetujejo, kako rešiti družino. Zato sem mislil, da potrebujemo nekakšen sistem, ki bo – oprostite za tavtologijo – pomagal ljudem pomagati ljudem.
In da bi našli rešitev za problem, potrebujete ...
AM: … prisluhniti svojim željam, ki jih – in to je zelo pomembno – ne smemo zamenjevati s kapricami. Ko pride človek k meni s tem ali onim problemom, to vedno pomeni, da bodisi ne pozna svojih želja ali pa noče — ne more namreč, noče — živeti po njih. Psihofilozof je sogovornik, ki človeku pomaga uresničiti svoje želje in razumeti, zakaj je ustvaril takšno resničnost, v kateri je nesrečen. Realnost je tista, ki vpliva na nas, in to realnost lahko ustvarimo, izberemo, kaj vpliva na nas in kaj ne.
Ali lahko navedete konkreten primer iz prakse?
AM: K meni je na posvet prišla mlada ženska, ki je delala v očetovem podjetju in je zelo dobro živela. Posel je ni zanimal, želela je biti umetnica. Med najinim pogovorom je postalo jasno, da se popolnoma zaveda, da bo njeno življenje živelo zaman, če ne uresniči svojih sanj. Potrebovala je samo podporo.
Prvi korak k novemu, manj uspešnemu življenju je bila prodaja dragega avtomobila in nakup cenejšega modela. Nato smo skupaj sestavili govor, naslovljen na mojega očeta.
Med starši in otroki nastane ogromno težav, ker starši v svojem otroku ne vidijo osebnosti.
Bila je zelo zaskrbljena, bala se je ostre negativne reakcije, a izkazalo se je, da je njen oče sam videl, da trpi, da počne neljubo stvar, in jo podpira v njeni želji, da postane umetnica. Kasneje je postala dokaj iskana oblikovalka. Ja, finančno je malo izgubila, zdaj pa živi tako, kot si želi, tako, kot je »prav« zanjo.
V tem primeru govorimo o odraslem otroku in njegovem staršu. Kaj pa konflikti z majhnimi otroki? Tukaj lahko psihofilozofija pomaga?
AM: V psihofilozofiji obstaja oddelek »psihofilozofska pedagogika«, o katerem sem objavil veliko knjig. Glavno načelo: otrok je oseba. Ogromno težav in nesporazumov med starši in otroki nastane, ker starši v svojem otroku ne vidijo osebnosti, ga ne obravnavajo kot osebo.
Pogosto govorimo o potrebi po ljubezni do otroka. Kaj to pomeni? Ljubiti pomeni biti sposoben postaviti sebe na njegovo mesto. In ko grajaš za dvojke in ko postaviš v kot ...
Vprašanje, ki si ga pogosto zastavljamo psihologom in psihoterapevtom: ali je za vadbo potrebno imeti rad ljudi?
AM: Po mojem mnenju je najpomembneje pokazati iskreno zanimanje za ljudi, sicer jim ne bi smeli poskušati pomagati. Ne moreš ljubiti vseh, lahko pa sočustvuješ z vsemi. Ni ene osebe, od brezdomca do angleške kraljice, ki ponoči ne bi imela kaj jokati, kar pomeni, da vsi ljudje potrebujejo sočutje ...
Psihofilozofija – konkurent psihoterapiji?
AM: v nobenem primeru. Najprej zato, ker bi psihoterapijo morali izvajati strokovnjaki, psihofilozofija pa je, ponavljam, namenjena vsem ljudem.
Viktor Frankl je vse nevroze razdelil na dve vrsti: klinične in eksistencialne. Psihofilozof lahko pomaga človeku z eksistencialno nevrozo, torej pri tistih primerih, ko gre za iskanje smisla življenja. Oseba s klinično nevrozo se mora posvetovati s specialistom - psihologom ali psihoterapevtom.
Je vedno mogoče ustvariti bolj harmonično realnost neodvisno od zunanjih okoliščin?
AM: Seveda je v odsotnosti okoliščin višje sile, kot so lakota, vojna, represija, to lažje narediti. Toda tudi v kritični situaciji je mogoče ustvariti drugo, bolj pozitivno realnost. Znamenit primer je Viktor Frankl, ki je svoje zaprtje v koncentracijskem taborišču pravzaprav spremenil v psihološki laboratorij.