Ali v Franciji res obstaja fenomen hiperseksualizacije? V kaj se prevaja?
Catherine Monnot: »Hiperseksualizacija telesa deklet obstaja tako v Franciji kot v drugih industrializiranih državah, zlasti prek medijev ter kozmetične in oblačilne industrije. V Franciji se zdijo premiki manj številni in manj pretirani kot na primer v Združenih državah ali na Japonskem. Od starosti 8-9 let se dekleta spodbujajo, da izstopajo iz otroštva, tako da oblečejo uniformo "predadolescenta". Ta mora sprejeti veljavne kriterije o tem, kaj naj bi bilo »ženstvenost« in kar gre predvsem za odnos do telesa. Proces je dodatno okrepljen s skupinskimi praksami: Oblačenje, ličenje, gibanje, komuniciranje kot odrasel postane igra na šolskem dvorišču in v spalnici, preden postopoma postane individualni in kolektivni standard. »
Kakšna je odgovornost staršev? mediji ? Akterji v modi, oglaševanju, tekstilu?
CM : « Dekleta predstavljajo gospodarsko tarčo z vedno večjo kupno močjo: mediji in proizvajalci si zato prizadevajo zavzeti ta trg kot vsak drug, s končno precej nihajočo etiko.. Kar zadeva starše, imajo ambivalentno vlogo: včasih cenzorji in predpisovalci, včasih spremljajo ali spodbujajo svojo hčer, naj sledi gibanju, ker se boji, da bi jo videli marginalizirano. Predvsem pa je za starša nagrajeno, da ima hčerko, ki izpolnjuje vse veljavne kriterije ženskosti. Imeti lepo in modno hčer je znak uspeha kot starša, še posebej pa kot matere. Enako, če ne več, kot imeti hčerko, ki uspe v šoli. Stvari je treba kvalificirati glede na socialno ozadje, saj je v delavskem razredu tradicionalna in precej ekstrovertirana ženstvenost bolj cenjena kot v privilegiranem okolju: višja kot je izobrazba matere, bolj bo imela vzgojno politiko, na primer, distancirano od medijev. Toda osnovni trend ostaja ta, v vsakem primeru pa so otroci socializirani na številne druge načine kot na družino: v šoli ali pred internetom ali televizijo, pred modno revijo se dekleta veliko naučijo o tem, kaj družba zahteva od njih na tem področju. "
Je učenje o ženskosti danes tako drugačno od tistega, kar je bilo včeraj?
CM : Tako kot včeraj tudi dekleta čutijo potrebo po individualnem in kolektivnem življenju, prehodu fizične, pa tudi socialne pubertete. Skozi oblačila in ličenje opravijo potrebno vajeništvo. To danes še toliko bolj drži, ker so uradni obredi, ki jih organizira svet odraslih, izginili. Ker ni več praznovanja okoli prvega obdobja, prve žoge, ker obhajilo ne pomeni več prehoda v dobo »mladosti«, se morajo dekleta, tako kot fantje, nasloniti druga na drugo, na bolj neformalne prakse. Tveganje je v tem, da bližnji odrasli, starši, stari starši, strici in tete, nimajo več nadzorne vloge. Mesto je prepuščeno druge oblike organizacije, bolj merkantilne in ki ne dopuščajo več dialoga med otroki in odraslimi. Vprašanja in tesnobe, ki so neločljivo povezane s tem občutljivim obdobjem življenja, lahko potem ostanejo brez odgovora.
Se želite o tem pogovoriti med starši? Da podate svoje mnenje, da podate svoje pričevanje? Dobimo se na https://forum.parents.fr.