»Moja prehrana je sestavljena predvsem iz vročih ovsenih kosmičev, ki jih jem dvakrat na dan s pšeničnim kruhom. Poleg tega za večerjo jem zeljno juho ali krompirjevo juho, ajdovo kašo ali krompir, kuhan ali ocvrt na sončničnem ali gorčičnem olju, ter kompot iz suhih sliv in jabolk. Kosilo, ki ga jem z družino, lahko nadomestim, kot sem poskušal, z enimi ovsenimi kosmiči, ki so moj glavni obrok. Moje zdravje ne samo da ni trpelo, ampak se je bistveno izboljšalo, odkar sem opustil mleko, maslo in jajca, pa tudi sladkor, čaj in kavo, «je zapisal Lev Tolstoj.
Veliki pisatelj je prišel na idejo o vegetarijanstvu pri petdesetih letih. To je bilo posledica dejstva, da je bilo to obdobje njegovega življenja zaznamovano z bolečim iskanjem filozofskega in duhovnega smisla človeškega življenja. »Zdaj, na koncu svojih štiridesetih, imam vse, kar običajno razumemo pod dobro počutje,« pravi Tolstoj v svoji znameniti Izpovedi. "Toda nenadoma sem ugotovil, da ne vem, zakaj potrebujem vse to in zakaj živim." V isti čas sega tudi njegovo delo na romanu Ana Karenina, ki je odraz njegovih razmišljanj o morali in etiki medčloveških odnosov.
Spodbuda, da je postal prepričan vegetarijanec, je bil primer, ko je bil Tolstoj nevede priča zakolu prašiča. Spektakel je pisatelja tako pretresel s svojo okrutnostjo, da se je odločil oditi v eno od tulskih klavnic, da bi še bolj ostro doživel svoja čustva. Pred njegovimi očmi je bil ubit mlad lep bik. Mesar je dvignil bodalo nad vrat in zabodel. Bik je, kot da bi bil podrt, padel na trebuh, se nerodno prevrnil na bok in krčevito udaril z nogami. Drugi mesar je padel nanj z nasprotne strani, mu upognil glavo k tlom in mu prerezal vrat. Črno-rdeča kri je bruhnila kot prevrnjeno vedro. Nato je prvi mesar začel odirati bika. Življenje je še vedno utripalo v ogromnem telesu živali in iz krvavih oči so tekle velike solze.
Ta strašna slika je Tolstoja močno premislila. Ni si mogel odpustiti, da ni preprečil ubijanja živih bitij in je zato postal krivec njihove smrti. Zanj, človeka, vzgojenega v tradiciji ruskega pravoslavja, je glavna krščanska zapoved - "Ne ubijaj" - dobila nov pomen. Z uživanjem živalskega mesa se človek posredno vključi v umor in s tem krši versko in moralno moralo. Da bi se uvrstili v kategorijo moralnih ljudi, se je treba razbremeniti osebne odgovornosti za ubijanje živih bitij – prenehati jesti njihovo meso. Sam Tolstoj popolnoma zavrača živalsko hrano in preide na dieto brez ubijanja.
Od tega trenutka pisatelj v vrsti svojih del razvija misel, da je etični – moralni – pomen vegetarijanstva v nedopustnosti kakršnega koli nasilja. Pravi, da bo v človeški družbi vladalo nasilje, dokler se nasilje nad živalmi ne bo ustavilo. Vegetarijanstvo je torej eden glavnih načinov, kako narediti konec zlu, ki se dogaja v svetu. Poleg tega je okrutnost do živali znak nizke ravni zavesti in kulture, nezmožnosti resničnega čutenja in vživljanja v vse živo. V članku Prvi korak, objavljenem leta 1892, Tolstoj piše, da je prvi korak k moralnemu in duhovnemu izboljšanju človeka zavračanje nasilja nad drugimi, začetek dela na sebi v tej smeri pa prehod na vegetarijanska prehrana.
V zadnjih 25 letih svojega življenja je Tolstoj aktivno promoviral ideje vegetarijanstva v Rusiji. Prispeval je k razvoju revije Vegetarijanstvo, v kateri je pisal svoje članke, podpiral objavo različnih gradiv o vegetarijanstvu v tisku, pozdravljal odpiranje vegetarijanskih gostiln, hotelov in bil častni član številnih vegetarijanskih društev.
Vendar pa je po Tolstoju vegetarijanstvo le ena od sestavin človeške etike in morale. Moralna in duhovna popolnost je možna le, če se človek odpove ogromnemu številu najrazličnejših muh, ki jim podreja svoje življenje. Tovrstne kaprice je Tolstoj pripisoval predvsem brezdelju in požrešnosti. V njegovem dnevniku se je pojavil zapis o nameri, da napiše knjigo "Zranie". V njej je želel izraziti misel, da nezmernost v vsem, tudi v hrani, pomeni pomanjkanje spoštovanja do tega, kar nas obdaja. Posledica tega je občutek agresije do narave, do svoje vrste – do vsega živega. Če ljudje ne bi bili tako agresivni, je prepričan Tolstoj, in ne bi uničili tistega, kar jim daje življenje, bi v svetu vladala popolna harmonija.