Naše dojemanje sebe, ljudi okoli nas in dogodkov je pogojeno s preteklimi izkušnjami. Psiholog Jeffrey Nevid govori o tem, kako najti vzroke za težave v preteklosti in se naučiti, kako toksične misli nadomestiti s pozitivnimi.
Zavest je bolj kot od notranjih odvisna od zunanjih dejavnikov. Gledamo, kaj se dogaja okoli nas, in komaj opazimo, katere misli se ob tem porajajo. Takšne nas je ustvarila narava: pozorni smo na to, kar vidimo, a skoraj popolnoma zanemarimo svoje notranje procese. Hkrati pa misli in čustva včasih niso nič manj nevarni kot zunanje grožnje.
Samozavedanje oziroma zavedanje sebe kot misleče osebe se je rodilo ne tako dolgo nazaj. Če si zgodovino evolucije predstavljamo v obliki ure, potem se je to zgodilo ob 11. Sodobna civilizacija nam daje sredstva, da spoznamo, koliko misli, slik in spominov sestavlja intelektualna izkušnja.
Misli so iluzorne, vendar jih je mogoče "ujeti". Če želite to narediti, se morate naučiti osredotočiti na notranji svet. To ni enostavno, saj je običajno vsa pozornost usmerjena v zunanji svet.
Misli o neuspehih in izgubah, razočaranju in strahu nimajo zastaranja, niso vezane na določene dogodke.
Najprej morate biti pozorni nase in se naučiti razmišljati. Iz globine zavesti lahko črpamo misli, ki »hitijo« v neprekinjenem toku, ne da bi se ustavile.
Sprva se zdi, da so to le misli o gospodinjskih malenkostih: kaj skuhati za večerjo, katero sobo pospraviti in katere delovne naloge rešiti. Globlje, v podzavesti, so druge ponavljajoče se misli, ki tvorijo zavestno izkušnjo. Pojavijo se v zavesti šele, ko to zahteva življenje. To so misli o neuspehu in izgubi, razočaranju in strahu. Nimajo zastaranja in roka uporabnosti, niso vezane na določen dogodek. Pridobivajo se iz črevesja preteklosti, kot glina z dna oceana.
Kdaj smo začeli misliti, da je z nami nekaj narobe: v srednji šoli, na fakulteti? Sovražite se, se bojite ljudi in čakate na umazan trik? Kdaj so ti negativni glasovi začeli zveneti v vaši glavi?
Sprožilce misli lahko najdete tako, da v svoji domišljiji poustvarite trenutek, povezan z negativno izkušnjo.
Obstajata dva načina, kako "ujeti" te nadležne misli.
Prvi je rekonstrukcija "kraja zločina". Pomislite na čas, ko ste bili žalostni, jezni ali zaskrbljeni. Kaj se je tisti dan zgodilo, da je povzročilo te občutke? Kako je bil ta dan drugačen od drugih, o čem ste razmišljali? Kaj si mrmral pod sapo?
Drug način za iskanje miselnih sprožilcev je, da v svojih mislih ponovno ustvarite določen trenutek ali izkušnjo, povezano z negativno izkušnjo. Poskusite se spomniti te izkušnje čim bolj podrobno, kot da bi se dogajala prav zdaj.
Kaj lahko med takimi »izleti« odkrijemo v lastnem umu? Morda boste tam našli izvor žaljivih misli, zaradi katerih se imate za osebo, ki nikoli ne bo ničesar dosegla. Ali pa boste morda razumeli, da je pomen nekaterih negativnih okoliščin in žalostnih dogodkov močno pretiran.
Nekatere misli se izgubijo v toku časa in ne moremo razumeti, od kod prihaja negativna izkušnja. Ne obupajte. Misli in situacije se ponavljajo. Naslednjič, ko doživite podobno čustvo, se ustavite, »ujemite« misel in razmislite o njej.
Glas preteklosti
Se splača postati talec glasov iz preteklosti, ki nosijo dvome, nas kličejo poražence in grajajo za vsako napako? Živijo globoko v podzavesti in se »pojavijo« šele takrat, ko se zgodi kaj neprijetnega: dobimo slabo oceno v šoli, nam spodleti v službi ali pa se partner začne zvečer zadrževati v pisarni.
Tako preteklost postane sedanjost, sedanjost pa določa prihodnost. Del terapevtove naloge je prepoznati te notranje glasove. Še posebej škodljive so misli, ki nosijo prezir do samega sebe. Nadomestiti jih je treba z bolj razumnimi in pozitivnimi odnosi.
Psihoterapevte vodi načelo, da brez poznavanja svoje zgodovine vedno znova ponavljamo napake. Psihologi in psihoterapevti so že od Freudovih časov verjeli, da je introspekcija potrebna za pozitivne dolgoročne spremembe.
Prvič, kako smo lahko popolnoma prepričani, da so naše interpretacije pravilne? In drugič, če je mogoče spremembe narediti samo v sedanjosti, kako lahko znanje o preteklosti vpliva na spremembe, ki se dogajajo zdaj?
Pozorni bi morali biti na to, kako misli in občutki vplivajo na naše življenje tukaj in zdaj.
Seveda je preteklost temelj sedanjosti. Pogosto ponavljamo svoje napake. Vendar to razumevanje preteklosti ne pomeni, da je sprememba odvisna le od »odkopavanja« preteklih dogodkov in travm. Je kot ladja, na kateri moraš iti na potovanje. Preden se odpravite na plovbo, bi bilo dobro ladjo posušiti, pregledati in po potrebi popraviti.
Druga možna metafora je iskanje prave poti in izbira prave poti. Ni vam treba popravljati celotne preteklosti. Misli lahko spremenite spontano, v procesu dejavnosti, zamenjate izkrivljene z bolj racionalnimi.
Povedali smo že, kako pomembno je prepoznati misli, slike in spomine, ki določajo naše čustveno stanje. Ker je preteklosti nemogoče spremeniti, moramo biti pozorni na to, kako misli in občutki vplivajo na naše življenje tukaj in zdaj. Z učenjem »branja« svoje zavesti in podzavesti lahko popravite deformirane misli in moteče občutke, ki vodijo v osebnostne motnje. Katero motečo misel lahko danes »ujamete« in spremenite v bolj pozitivno?