Na Poljskem kar 1,5 milijona parov neuspešno poskuša zanositi. Če je vzrok težave na strani ženske, je to lahko posledica motenj ovulacije, endometrioze, pa tudi predhodnih zdravljenj, npr. onkoloških bolezni. Bolnice, ki so bile podvržene tovrstnemu zdravljenju, se pogosto več let ne zavedajo, da so izgubile plodnost. Dokler ne sanjajo o otroku.
- Zdravljenje nekaterih bolezni – predvsem onkoloških – škoduje ženski plodnosti, vendar je zaradi potrebe po hitrem zdravljenju to vprašanje drugotnega pomena.
- Relativno mlada veja medicine – onkoplodnost, se ukvarja z vračanjem izgubljene plodnosti na ta način.
- Ena od metod onkoplodnosti je krioprezervacija – po končanem zdravljenju pacientki vsadijo zdrav, predhodno pridobljen delček jajčnika, ki naj začne delovati. To vam včasih omogoča naravno zanositev. Zahvaljujoč temu se je na svetu rodilo že 160 otrok, trije na Poljskem
Poslabšanje plodnosti je najpogostejši neželeni učinek zdravljenja. Gre za tako imenovane gonadotoksične terapije, ki se uporabljajo pri onkoloških in revmatskih obolenjih, boleznih vezivnega tkiva, pa tudi pri fibroidih ali endometriozi. Še posebej, ko gre za neoplastične bolezni – pomemben je čas za začetek terapije. Potem pride plodnost v ozadje. Pravzaprav je do nedavnega propadal, saj je danes več načinov, kako ga ohraniti. Z mislijo na bolnike, ki se zdravijo s tovrstno terapijo, se je oblikovalo področje medicine – onkoplodnost. Kaj točno je? V katerih situacijah je koristno? O tem se pogovarjamo s prof. dr. stanovanje n. med. Robert Jachem, predstojnik kliničnega oddelka za ginekološko endokrinologijo in ginekologijo Univerzitetne bolnišnice v Krakovu.
Justyna Wydra: Kaj je onkoplodnost?
Imajo prof.dr. n.med. Robert Jach: Onkoplodnost je področje na meji ginekologije, onkologije, reproduktivne medicine in ginekološke endokrinologije. Skratka, sestoji iz ohranjanja plodnosti in njene ponovne vzpostavitve po koncu cikla onkološkega zdravljenja ali katerega koli drugega zdravljenja, ki uporablja citotoksična zdravila. Izraz je nastal leta 2005, kot medicinski postopek pa deluje od leta 2010. Pojem je v medicino uvedel ameriški raziskovalec – prof. Teresa K. Woodruff z Univerze Northwestern v Chicagu. Od januarja letos v ZDA glede na stališče Ameriškega združenja za reproduktivno medicino ASRM zamrzovanje tkiva jajčnikov, ena od metod, ki se uporablja pri onkoplodnosti, ne velja več za eksperimentalno. V Evropi, vključno s Poljsko, trenutno potekajo dela na njenem uradnem priznanju.
Katere metode se uporabljajo na tem področju?
V prvem primeru se, če je mogoče, uporabijo kirurški posegi, ki varčujejo z reproduktivnimi organi. Namesto odstranitve maternice in jajčnikov se izvede operacija za ohranitev teh organov. Bistvo celotnega posega pa so tehnike asistirane reprodukcije, ki med zdravljenjem zagotavljajo reproduktivne funkcije.
Te vrste tehnik vključujejo: zamrzovanje jajčec za ženske, semenčic za moške, postopek in vitro (zamrzovanje zarodkov), pa tudi zamrzovanje (krioprezervacija) delčka tkiva jajčnika, odvzetega med laparoskopijo, še preden se izvaja kemoterapija ali radioterapija. Po končanem gonadotoksičnem zdravljenju pacientki vsadijo zdrav, predhodno odstranjen delček jajčnika, ki naj bi nato prevzel svojo bistveno funkcijo, tako endokrino kot zarodno. Posledica tega je včasih možnost naravne nosečnosti, brez potrebe po posegih v obliki postopkov asistirane oploditve, ki so za par pogosto iz različnih razlogov nesprejemljivi.
Kakšne so prednosti te metode?
Prvič, metoda krioprezervacije laparoskopsko odvzetega tkiva jajčnikov je krajša od postopka in vitro. To je mogoče storiti v samo enem dnevu. Bolnika, ki izve, da bo na primer čez dva tedna začel z onkološkim zdravljenjem, bi moral biti po izpolnjevanju ustreznih kriterijev usposobljen za minimalno invaziven laparoskopski poseg. Traja približno 45 minut. V tem času se odvzame delček jajčnika (pribl. 1 cm).2) in s tehnikami onkoplodnosti se ta del tkiva ohrani. Pacient se lahko vrne domov še isti ali naslednji dan. Po kratkem okrevanju je pripravljena na glavno zdravljenje, običajno onkološko. Te vrste zdravljenja pogosto povzročijo neplodnost. Po njihovem zaključku se ženska lahko vrne v center, kjer se predhodno odvzeto in zmrznjeno tkivo z laparoskopijo vsadi v jajčnik. Običajno organ nato prevzame izgubljeno funkcijo. Zaradi posegov onkoplodnosti lahko takšna bolnica celo naravno zanosi. Jajčniki se obnovijo na svojo zarodno funkcijo približno dve leti. V nekaterih primerih se ta čas znatno podaljša.
Zakaj lahko bolnik po radioterapiji ali kemoterapiji izgubi plodnost?
Da bi razložili ta mehanizem, morate vedeti, kako rak raste. Gre za hitro, nenadzorovano delitev celic z naravno obrambo telesa. Celice se nenadzorovano razmnožujejo in tvorijo tumor, ki se infiltrira v sosednja tkiva, kar povzroči tudi nastanek metastaz v limfnih in krvnih žilah. Pogovorno lahko raka opišemo kot parazita, ki uniči svojega gostitelja. Po drugi strani pa je kemoterapija ali radioterapija, tj. gonadotoksično zdravljenje, namenjeno uničenju teh hitro delečih se celic. Poleg blokiranja rakavih celic ustavi tudi delitev drugih hitro delečih se celic v telesu. V to skupino sodijo lasni mešički (torej izpadanje las, značilno za kemoterapijo), celice kostnega mozga (ki lahko povzročijo anemijo in levkopenijo) in prebavni trakt (ki povzroči slabost in bruhanje) ter nazadnje reproduktivne celice – ki vodijo v neplodnost.
- Uspeh francoskih zdravnikov. Bolnica, ki je po kemoterapiji izgubila plodnost, je z metodo IVM dobila otroka
Koliko otrok se je doslej rodilo po zaslugi metode kriokonzervacije, o kateri smo govorili prej?
Po zaslugi metode krioprezervacije in ponovne vsaditve zdravega tkiva jajčnikov v telo bolnic po gonadotoksičnem zdravljenju se je na svetu rodilo približno 160 otrok. Glede na to, da pri nas poseg še vedno velja za eksperimentalnega in ga nacionalni zdravstveni sklad ne povrne, zdaj poznamo tri otroke, rojene na ta način na Poljskem. Dve sta rodili pacientki v centru, kjer delam.
Omeniti velja tudi, da obstaja okoli nekaj deset zbranih in zamrznjenih tkiv jajčnikov pacientk, ki se še niso odločile za ta poseg. Nekatere med njimi so še na onkološkem zdravljenju, ostale pa se preprosto še niso odločile za zaploditev.
Ali so bolniki, ki bodo podvrženi gonadotoksičnim terapijam, obveščeni o možnostih onkoplodnih metod? Ali zdravniki poznajo to tehniko?
Na žalost nimamo reprezentativnih podatkov o ozaveščenosti zdravnikov, vendar smo v okviru dela delovne skupine za ohranjanje plodnosti pri onkoloških bolnicah Poljskega društva za onkološko ginekologijo izvedli lastno anketno raziskavo. Kažejo, da je v široko razumljeni ciljni skupini onkologov, ginekologov, onkologov, kliničnih onkologov in radioterapevtov zavedanje o tej problematiki (več kot 50 % anketiranih je slišalo za metodo), a le manj kot 20 %. so se zdravniki o tem kdaj pogovarjali s pacientom.
Če se vrnem k prvemu delu vprašanja, člani različnih organizacij bolnikov dobro poznajo tako problematiko kot njene morebitne zaplete in možne rešitve. Vendar tudi to ni reprezentativna skupina. Na žalost ženske, ki niso vključene v tovrstne skupine, običajno nimajo tako obsežnega znanja. Zato ves čas izvajamo različna izobraževanja, tematika pa se pojavlja na številnih konferencah in spletnih seminarjih. Zahvaljujoč temu se ozaveščenost pacientov o tej temi še povečuje, a po mojem mnenju še vedno prepočasi.
Informacije o specialistu:
Prof. dr hab. n.med. Robert Jach je specialist ginekologije in porodništva, specialist ginekološke onkologije, specialist ginekološke endokrinologije in reproduktivne medicine. Predsednik poljskega združenja za kolposkopijo in patofiziologijo materničnega vratu, deželni svetovalec na področju ginekološke endokrinologije in reprodukcije. Je predstojnik kliničnega oddelka za ginekološko endokrinologijo in ginekologijo Univerzitetne bolnišnice v Krakovu. Zdravi tudi v Superior Medical Centru v Krakovu.
Preberite tudi:
- Poporodna depresija po IVF. Problem, o katerem se skoraj ne govori
- Najpogostejši miti o IVF
- Deset grehov proti plodnosti