V Rusiji ni zveznega zakona o domačih in mestnih živalih. Prvi in tudi zadnji in neuspešni poskus sprejemanja takega zakona je bil narejen pred desetimi leti, od takrat pa je stanje postalo kritično. Ljudje imamo do živali napet odnos: včasih te napadejo, včasih same trpijo zaradi krutega ravnanja.
Novi zvezni zakon bi moral postati ustava za živali, pravi Natalia Komarova, predsednica odbora Dume za naravne vire, upravljanje narave in ekologijo: natančno bo določil pravice živali in človekove dolžnosti. Zakon bo temeljil na evropski konvenciji o zaščiti hišnih ljubljenčkov, h kateri Rusija ni pristopila. V prihodnje naj bi uvedli funkcijo komisarja za pravice živali, kot je to na primer v Nemčiji. "Gledamo v Evropo, najbolj pozorno v Anglijo," pravi Komarova. "Navsezadnje se šalijo o Angležih, da imajo radi svoje mačke in pse bolj kot otroke."
Za nov zakon o živalih so lobirali borci za pravice živali, navadni državljani in ljudski umetniki, pravi eden od razvijalcev projekta, predsednik ruskega društva za zaščito živali Fauna Ilya Bluvshtein. Vsi so naveličani situacije, ko je vse, kar je povezano z mestnimi živalmi, zunaj pravnega polja. »Danes je na primer klicala osamljena ženska – sprejeli so jo v bolnišnico v drugem mestu, ne more se premikati, njena mačka pa je bila zaprta v stanovanju. Tega vprašanja ne morem rešiti – nimam pravice razbiti vrat in spraviti mačko ven,« pojasnjuje Bluvshtein.
Natalija Smirnova iz Sankt Peterburga nima hišnih ljubljenčkov, a si tudi ona želi, da bi bil zakon končno sprejet. Ni ji ravno všeč, da ko gre teč okoli svoje hiše v okrožju Kalininsky, vedno vzame s seboj plinski razpršilec – od psov, ki z glasnim lajanjem tečejo za njo. »V bistvu to niso brezdomci, ampak lastniški psi, ki so iz nekega razloga brez povodca,« pravi Smirnova. "Če ne bi bilo pršila in dobre reakcije, bi moral že večkrat dajati injekcije proti steklini." In lastniki psov ji vedno odgovorijo, naj se ukvarja s športom v drugem kraju.
Zakon bi moral urediti ne le pravice živali, ampak tudi obveznosti lastnikov – pospraviti za svojimi ljubljenčki, psom namestiti nagobčnike in povodce. Še več, po načrtu zakonodajalcev naj bi te stvari nadzorovala posebna enota občinskega redarstva. "Zdaj ljudje mislijo, da so hišni ljubljenčki njihov posel: kolikor želim, dobim, kolikor hočem, potem počnem z njimi," pravi namestnica Komarova. "Zakon bo zavezoval, da z živalmi ravnamo humano in jih ustrezno zadržujemo, da ne motijo drugih ljudi."
Bistvo je pomanjkanje ne le zakonov o živalskih vrtovih, ampak tudi kulture živalskih vrtov, se strinja odvetnik Jevgenij Černousov: »Zdaj lahko dobite leva in ga sprehajate na igrišču. Z bojnimi psi se lahko sprehajaš brez nagobčnika, ne pospravljaj za njimi.”
Prišlo je do točke, da je spomladi več kot polovica ruskih regij organizirala pikete, ki so zahtevali oblikovanje in sprejetje zakonov o živalih vsaj na lokalni ravni. V Voronežu so predlagali sprejetje zakona, ki prepoveduje sprehajanje psov na plažah in javnih mestih. V Sankt Peterburgu nameravajo otrokom, mlajšim od 14 let, prepovedati sprehajanje psov, saj tudi odrasel človek ne bo imel psov nekaterih pasem. V Tomsku in Moskvi želijo povezati število hišnih ljubljenčkov z bivalno površino. Nastala naj bi celo mreža državnih zavetišč za pse po evropskem vzoru. Država želi nadzorovati tudi delovanje že obstoječih zasebnih zavetišč. Njihovi lastniki niso zadovoljni s tem obetom.
Tatyana Sheina, gostiteljica zavetišča in članica javnega sveta za hišne ljubljenčke v Sankt Peterburgu, meni, da država ne bi smela določati, katere živali naj bodo v zavetišču in katere bodo uspavane ali poslane na ulico. Prepričana je, da je to skrb združenja lastnikov zavetišč, s čimer se trenutno ukvarja.
Ljudmila Vasiljeva, lastnica zavetišča Alma v Moskvi, je še bolj ostra: »Mi, ljubitelji živali, smo toliko let sami reševali problem brezdomnih živali, kolikor smo znali: našli, nahranili, zdravili, nastanili. , nam država ni nič pomagala. Zato nas ne nadzorujte! Če želite rešiti problem brezdomnih živali, zaženite program sterilizacije.”
Vprašanje regulacije populacije potepuških psov je eno najbolj kontroverznih. Projekt Duma predlaga obvezno sterilizacijo; mačko ali psa bodo lahko uničili le, če bo s posebnim veterinarskim pregledom dokazano, da je žival hudo bolna ali nevarna za življenje ljudi. "To, kar se zdaj dogaja, na primer v Kemerovu, kjer se denar plačuje iz mestnega proračuna organizacijam, ki streljajo potepuške pse, je nesprejemljivo," ostro pravi Komarova.
Mimogrede, načrti vključujejo oblikovanje enotne baze podatkov o pogrešanih živalih. Vsi hišni psi in mačke bodo mikročipirani, da jih bo mogoče ločiti od potepuških, če se izgubijo.
Idealno bi bilo, da bi pripravljavci zakona uvedli davek na živali, kot v Evropi. Na primer, vzreditelji psov bi potem naredili jasnejše načrte – za vsakega mladička bi morali plačati. Čeprav takega davka ni, borec za pravice živali Bluvshtein predlaga, da se rejce obveže, da predložijo vloge kupcev za prihodnje potomce. Vzreditelji psov so ogorčeni. »Kako lahko človek v našem nestabilnem življenju jamči, da bo zagotovo vzel kužka zase,« je ogorčena Larisa Zagulova, predsednica Kluba vzrediteljev bullterierjev. "Danes hoče - jutri se bodo okoliščine spremenile ali pa ni denarja." Njen patos: spet naj ne država, ampak strokovna skupnost rejcev psov spremlja pasje zadeve.
Takšne izkušnje klub Zagulova že ima. »Če je »bulka« v zavetišču,« pravi Zagulova, »pokličejo od tam, mi ga poberemo, kontaktiramo lastnika – in zelo enostavno je ugotoviti, kdo je lastnik čistokrvnega psa, nato pa se bodisi vrnemo. njega ali najti drugega lastnika."
Poslanka Natalija Komarova sanja: ko bo zakon sprejet, bodo ruske živali živele kot v Evropi. Resda prihaja z neba, a en problem še vedno ostaja: »Naši ljudje niso moralno pripravljeni na to, da je treba z živalmi ravnati civilizirano.«
Že letos bodo šole in vrtci začeli izvajati posebne razredne ure, posvečene živalim, vabili bodo borce za pravice živali, otroke vodili v cirkus. Ideja je, da bodo tudi starši prepojeni preko svojih otrok. In potem bo mogoče uvesti davek na hišne ljubljenčke. Da postane tako kot v Evropi.