Vsak posvet je poseben (starši in njihovi otroci so različni). Na vsako srečanje se pripeljem s seboj. Zato svoje stranke navdihujem s tem, v kar sam globoko verjamem. Hkrati pa imam pristope, ki se jih pri svojem delu držim.
- Takoj po tem, ko stranka prvič izrazi prvotno zahtevo, bom stranko zagotovo podprla v njeni želji, da razume situacijo in jo spremeni: "Ti si dobra mama (dober oče)!". Podpora je zelo potrebna za vsako osebo, še posebej v težkih časih. Daje moč in motivacijo za napredek pri reševanju problema. Pomaga mi vzpostaviti odnos s stranko.
- Ko sem sam razumel, da je "to moja stranka", ga obvestim o svoji pripravljenosti sodelovati z njim: "Pripravljen sem prevzeti vaš primer."
- Ko sem stranko obvestil o obsegu predlaganega dela: »Dela je veliko,« pojasnim: »Kako ste pripravljeni delati sami? Kaj in koliko ste pripravljeni vložiti v spremembo stanja?
- Strinjam se z obliko (zaupnost, število, frekvenca, trajanje seans, obvezne »domače naloge« in poročila o napredku in rezultatih, možnost telefonskega posvetovanja med sejami, plačilo itd.).
- Ker sem od stranke slišal vse nezadovoljstvo z otrokom, vprašam: »Kaj vam je všeč na vašem otroku? Poimenujte njegove pozitivne lastnosti.
- Vsekakor predlagam, da je dober tudi otrok, ki je povzročil obisk psihologa! Le česa se še ni naučil, se v nečem moti, »zrcali« negativno vedenje drugih ali pa se obrambno agresivno in čustveno odzove na »napad« (grožnje, očitke, obtožbe itd.) odraslih. Tukaj je lahko veliko možnosti. Treba jih je razumeti. In hkrati vedno vedeti: »Otrok je dober! Mi, starši, smo tisti, ki se v nečem motimo in premalo delamo. ”
- Stranki ponudim tudi zelo kratek test. Treba je razvrstiti (razporediti po pomembnosti) človeške lastnosti: pameten, pogumen, pošten, priden, prijazen, vesel, zanesljiv. Pogosteje "Dobro" pade med prve tri. In to je razumljivo. Vsak si želi živeti v dobrem okolju. Nato morate sami razvrstiti pomembnost teh lastnosti. Tu je »Dobro« potisnjeno dlje. Namesto tega se ima vsak ŽE za prijaznega. Večina pričakuje dobre stvari od drugih. Razlogi za to so lahko različni. Moja naloga je stranko obrniti k prijaznosti. Brez tega mislim, da otroka ne boste vzgojili v prijaznega in ne boste povečali »količine dobrote na svetu«.
- Prav tako je koristno staršem zastaviti takšno vprašanje: "Ali sta prijaznost in poštenost vrlina ali pomanjkljivost, moč ali slabost?". Tukaj je nekaj za razmišljati. Moj cilj je posejati seme, da bodo starši razmišljali po srečanju. Slavni stavek prof. NI Kozlove "Karkoli naredim, količina dobrote na svetu se mora povečati!" Uporabljam ga pri posvetovanjih kot orodje sugestije.
- Da bi stranka razumela bistvo vzgoje, postavljam vprašanje: “Kaj vlagate v koncept “Vzgoja otroka”?”.
- Seznanitev s pozicijami zaznave. Za izboljšanje medsebojnega razumevanja med staršem in otrokom je pomembno, da odrasel obvlada sposobnost obravnavanja življenjskih situacij z različnih zornih kotov.
- Predlagam odgovarjanje na vprašanja, oblikovanje tez na pozitiven način. (vadba se začne že na posvetu).
- Uporabljam lestvico stanj (od 1 do 10).
- Stranko prestavim iz pozicije Žrtve v pozicijo avtorja (Kaj ste pripravljeni storiti?)
- Govorimo iz prihodnosti, ne iz preteklosti (o nalogah in rešitvah, ne o vzrokih težav).
- Kot domačo nalogo uporabljam naslednje vaje: »Nadzor in obračun«, »Umirjena prisotnost«, »Pozitiven tolmač«, »Podpora in odobravanje«, »Pozitivni predlogi«, »Sonček«, »Če bi ljubil«, »+ — +« , »Ponovi, strinjaj se, dodaj«, »Moje vrline«, »Otroške vrline«, »Mehka igrača«, »Empatija«, »NLP tehnike«, »Terapija s pravljicami« itd.
- Na začetku vsakega naslednjega srečanja pogovor o opravljenem delu stranke, analiza doseženega rezultata (uspehi, negativne izkušnje), prenos neopravljene ali neuspešno opravljene naloge na naslednjič s pojasnili.
- Pri vsaki seji stranko podpiram, pomagam, motiviram za delo, pohvalim za uspeh.
Algoritem za reševanje problemov za izboljšanje odnosov med starši in otroki
Za sestavljanje algoritma je potrebno oblikovati samo vprašanje, ki ga je treba rešiti. Na primer, stranka ima nekaj težav pri vzgoji otroka. Nato prvi: oblikujemo pogoj problema (začetne podatke). Drugič: oblikujemo, kar je treba najti.
V vsaki situaciji v odnosu starš-otrok so udeleženci. To so: Otrok, Starš (ali druga odrasla oseba) in Okolje (to so drugi družinski člani, vrtec, šola, prijatelji, mediji, tj. družba). Prav tako so se med udeleženci že razvili nekateri odnosi. Opažam, da je večina naših težav z otroki prav zaradi nezmožnosti iskanja skupnega jezika z njimi.
Oblikovanje naloge. Stranka je prišla s »problemom« (točka B) in želi doseči rezultat (točka C). Naloga psihologa: sestaviti seznam priporočil, vaj, s katerimi se bo stranka znebila "problema" in rešila ustvarjalno "nalogo".
Začetni podatki
- Obstaja določena točka "A". Udeleženci: starši, rojeni otrok, družina.
- Točka «B» — trenutna situacija, s katero je stranka prišla. Udeleženci: starši, odrasel otrok, društvo.
- Razdalja od A do B je časovno obdobje, v katerem so odrasli in otrok dosegli za klienta neželen rezultat. Med starši in otroki obstaja odnos.
Kaj naročnik želi: točka «C» je želeni rezultat za naročnika. Udeleženci: starši, otrok, društvo.
Napredek pri reševanju problema. Razdalja od B do C je časovno obdobje, v katerem bo starš delal (opravljal naloge). Tukaj se bodo spremenili odnosi med udeleženci, zgodile se bodo druge spremembe. Posebna priporočila in naloge za starša (prva naloga je lahka). Točka D — obetavni cilji vzgoje (če jih starš pozna in si zanje prizadeva). Udeleženci: starši, odrasel otrok, društvo.
Skupaj: konkreten rezultat opravljenega dela.