V skladu s svojim poslanstvom se uredništvo MedTvoiLokony trudi zagotoviti zanesljive medicinske vsebine, podprte z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. Dodatna zastavica »Preverjena vsebina« pomeni, da je članek pregledal ali napisal neposredno zdravnik. To dvostopenjsko preverjanje: medicinski novinar in zdravnik nam omogoča zagotavljanje najkakovostnejše vsebine v skladu s trenutnim medicinskim znanjem.
Našo zavzetost na tem področju je med drugim cenilo tudi Društvo novinarjev za zdravje, ki je uredništvu MedTvoiLokony podelilo častni naziv Veliki pedagog.
Alzheimerjeva bolezen je degenerativna bolezen centralnega živčnega sistema. Potek bolezni je napredujoč, pri bolnikih se pojavijo simptomi izgube spomina, demence in motenj zavesti. Vzroki bolezni niso povsem pojasnjeni, ocenjuje se, da na vpliv vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Na potek bolezni lahko vplivajo tudi sočasne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja.
Številne raziskave potrjujejo preventivni učinek sredozemske prehrane pri nastanku Alzheimerjeve bolezni. Ta prehrana je bogata z zelenjavo in sadjem, grobo zrnatimi izdelki (polnozrnat kruh, zdrob), morskimi ribami. Zanj je značilna velika vsebnost vitaminskih vlaknin, antioksidativnih flavonoidov in esencialnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin iz ribjih in rastlinskih maščob ter nizka vsebnost nasičenih maščobnih kislin iz živalskih maščob.
Zato ljudem z Alzheimerjevo boleznijo, predvsem pa preventivno, priporočamo mediteransko prehrano. Ta dieta mora omejiti uživanje nasičenih maščobnih kislin. Nasičene maščobne kisline zvišujejo koncentracijo celotnega holesterola in LDL holesterola, delujejo protivnetno, povečujejo strjevanje krvi in tako prispevajo k razvoju ateroskleroze. Velike količine nasičenih maščobnih kislin najdemo v izdelkih, ki vsebujejo živalske maščobe, kot so: mastno meso, mastno meso, mast, maslo, slanina, rumeni in topljeni siri, mastno mleko, pa tudi palmovo in kokosovo olje.
Maščobe naj izvirajo iz rib, majhen dodatek k jedem pa naj bodo rastlinska olja, ki vsebujejo večkrat nenasičene maščobne kisline (oljčno olje, repično olje, sončnično olje, laneno olje). Dokazano je, da je pomanjkanje dekozaheksaenojske kisline (DHA) – polinenasičene maščobne kisline omega-3 lahko povezano s pojavom Alzheimerjeve bolezni. Prehrana, bogata z DHA, znižuje raven trigliceridov v krvi, dokazano je tudi, da lahko njeno pomanjkanje povzroči nizko raven serotonina v možganih in preprečuje nastanek sprememb, značilnih za Alzheimerjevo bolezen. Dobri viri omega-3 so mastne morske ribe (skuša, sled, atlantski losos, morska plošča) ter sojino olje in laneno olje. Morske ribe, kot so skuša, slanik in sardela, je zaradi vsebnosti omega-2 maščobnih kislin priporočljivo uživati vsaj dvakrat na teden. V primeru ljudi, ki že trpijo za Alzheimerjevo boleznijo, je lahko dodatek DHA v prehrani v obliki prehranskih dopolnil koristen.
Eden od dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj Alzheimerjeve bolezni so lahko visoke ravni homocisteina, katerega previsoke vrednosti lahko poškodujejo živčne celice. Pomanjkanje folne kisline in vitaminov B vodi do povečanja ravni homocisteina. Dobri viri folne kisline so zelena zelenjava (solata, peteršilj, brokoli) in sadje, polnozrnat kruh in stročnice (fižol, grah).
Zelo pomembno je, da je v prehrani dovolj zelenjave in sadja, ki vsebuje naravne antioksidante, kot so vitamin C, flavonoidi. Posebne antioksidativne lastnosti pripisujejo sestavinam temno modrega sadja, kot so borovnice, borovnice in robide. Dokazano je, da uživanje borovnic izboljša spomin v starosti.
Prav tako je vredno vzdrževati nizko raven holesterola in ustrezen krvni tlak. Zmanjšati je treba izdelke živalskega izvora, rdeče meso nadomestiti s pusto perutnino, stročnicami in ribami. Zmanjšanje porabe kuhinjske soli (dodane jedem in iz predelanih izdelkov, kot so narezki, kruh, slani prigrizki) prispeva k znižanju krvnega tlaka.
Druga sestavina, ki bi lahko blagodejno vplivala na preprečevanje in zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, je kurkuma. Naravna sestavina, ki jo najdemo v korenikah te rastline, deluje tako, da podpira uničenje beljakovin, ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen. Kurkuma je sestavina začimbnih mešanic.
Niso vse diete zdrave in varne za naše telo. Priporočljivo je, da se pred začetkom katere koli diete posvetujete z zdravnikom, tudi če nimate zdravstvenih težav. Pri izbiri diete nikoli ne sledite trenutni modi. Ne pozabite, da nekatere diete, vklj. nizka vsebnost določenih hranil ali močno omejene kalorije, mono-diete pa so lahko uničujoče za telo, predstavljajo tveganje za motnje hranjenja, lahko pa tudi povečajo apetit, kar prispeva k hitri vrnitvi na prejšnjo težo.
Poleg tega za dobro delovanje možganov in živčnega sistema potrebujete med drugim magnezij, cink, železo, vitamine B. Poleg polnozrnatih žitnih izdelkov so dober vir teh sestavin v prehrani zelenjava, oreščki, semena stročnic, bučna semena in sončnična semena. Lecitin je nujen za tvorbo enega od nevrotransmiterjev in vpliva na spomin. Najdemo ga v arašidih, soji, lanenem semenu in pšeničnih kalčkih.
dr Katarzyna Wolnicka – specialistka dietetičarka, Inštitut za prehrano in prehrano