Zlo je moralna kategorija. S psihološkega vidika imajo »zla« dejanja pet glavnih razlogov: nevednost, pohlep, strah, obsesivne želje in brezbrižnost, pravi psiholog Pavel Somov. Analizirajmo jih podrobneje.
1. Nevednost
Vzrok nevednosti so lahko različni psihološki in socialni dejavniki, težave v izobraževanju ali njegovo pomanjkanje. Ljudi lahko zavedejo kulturni odnosi, ki okužijo z rasizmom, šovinizmom in nacionalizmom.
Nevednost je lahko posledica vrzeli v izobraževanju (»zemlja je ravna« in podobne ideje), pomanjkanja življenjskih izkušenj ali nezmožnosti razumevanja psihologije nekoga drugega. Vendar nevednost ni zlo.
2. Pohlep
Pohlep je mogoče razumeti kot preplet ljubezni (do denarja) in strahu (nedobiti ga). K temu lahko dodamo tudi konkurenčnost: željo dobiti več kot drugi. To ni zlo, ampak preprosto neuspešen poskus občutenja lastne vrednosti, dviga samozavesti. To je nenasitna lakota narcisa, ki nenehno potrebuje zunanjo odobritev. Za narcizmom se skriva občutek notranje praznine, odsotnost celotne podobe samega sebe in poskusi uveljavljanja z odobravanjem drugih.
Pohlep lahko razlagamo tudi kot ljubezen, usmerjeno v napačno smer – »obsedenost«, prenos energije libida na materialne predmete. Ljubezen do denarja je varnejša od ljubezni do ljudi, saj nas denar ne zapusti.
3. Strah
Strah nas pogosto potiska k strašnim dejanjem, saj je "najboljša obramba napad." Ko nas je strah, se pogosto odločimo za "preventivni udar" - in poskušamo udariti močneje, bolj boleče: nenadoma šibek udarec ne bo dovolj. Zato pretirana samoobramba in agresija. A to ni zlo, ampak le strah izven nadzora.
4. Obsesivne želje in odvisnosti
Pogosto razvijemo zelo grde odvisnosti. A tudi oni niso zlobni. Gre za »center užitka« naših možganov: odgovoren je za to, kar se nam zdi prijetno in zaželeno. Če njegove »nastavitve« zaidejo, nastane odvisnost, boleče odvisnosti.
5. Brezbrižnost
Pomanjkanje empatije, brezsrčnost, neobčutljivost, manipulacija z ljudmi, nenadzorovano nasilje — vse to nas prestraši in nas dela nenehno na oprezu, da ne bi postali žrtev.
Korenine brezbrižnosti so v pomanjkanju ali odsotnosti aktivnosti zrcalnih nevronov v možganih (od njih je odvisna naša sposobnost empatije in empatije). Tisti, pri katerih ti nevroni od rojstva ne delujejo pravilno, se obnašajo drugače, kar je povsem naravno (njihova empatijska funkcija je preprosto izklopljena ali oslabljena).
Poleg tega lahko vsak od nas zlahka doživi zmanjšanje empatije - za to je dovolj, da postane zelo lačen (lakota mnoge od nas spremeni v razdražljive nesramneže). Zaradi pomanjkanja spanja, stresa ali možganske bolezni lahko začasno ali trajno izgubimo sposobnost empatije. Toda to ni zlo, ampak eden od vidikov človeške psihe.
Zakaj se ukvarjamo z moraliziranjem in ne s psihološko analizo? Morda zato, ker nam daje priložnost, da se počutimo boljši od tistih, ki jih obsojamo. Moralizacija ni nič drugega kot etiketiranje. Nekoga je enostavno imenovati zlobnega - veliko težje je začeti razmišljati, preseči primitivne oznake, nenehno postavljati vprašanje "zakaj", upoštevati kontekst.
Morda bomo pri analizi vedenja drugih videli nekaj podobnega pri sebi in jih ne bomo več mogli gledati zviška z občutkom moralne superiornosti.