Toda kako biti? Zadržati svoje mnenje zase in biti nekakšna “siva miška”, ki se prilagaja okoliščinam in ljudem? Ne, mislim, da veliko ljudi želi daleč od tega. Dovolj bo le najti zlato sredino. Vsak ima pravico do obstoja in izražanja svojega stališča. Glavna stvar tukaj je, da ne dosežemo fanatizma, ko se izjava spremeni v cilj prepričati sogovornika. Niso prišli po to. Odpusti me.
Zakaj sem proti polemiki? Ker se mi zdi eden bo zagotovo zmagal. Bodisi bo prepričal sogovornika bodisi zasejal seme dvoma, ki ga ta sogovornik sploh ne potrebuje. To je posledica dejstva, da je praviloma eden od sogovornikov čustveno in psihološko močnejši od drugega. In to je sprejemljivo in normalno. Dokler je meja.
Razumite, da če se človekovo prepričanje ne ujema z njegovimi notranjimi občutki ali če se je le odločil poskusiti nekaj, a počasi spozna, da to ni njegovo, potem bo seme dvoma posejano tudi pri preprostem izražanju mnenja nekoga drugega. Če bo treba, se bo zgodilo. Ampak spori ga le uvedejo v neko stanje večne napetosti in nerazumevanja. Vsakič se bo prepričal. Vsakič bodo drugačna stališča prevladala. Lahko se ugovarja: kakšen človek je to brez ustaljenih stališč? To se pogosto zgodi pri ljudeh, ki šele začenjajo iskati svojo pot, šele začenjajo iskati nekaj svojega. To pismo načeloma bolj velja zanje. Osebe z bolj ali manj ustaljenimi pogledi je težje zavesti.
Nima smisla se prepirati. Smiselno je slediti srcu in spremeniti okolje. Razumite, tudi alkoholik, če pride v družbo trezvenovcev in obstaja samo v njej, bo prej ali slej nehal piti. Ali pa pobegniti od takih ljudi k ljudem, ki so blizu po duši. In v tem ni nič nenormalnega. Odvisni smo od svojega okolja. Kakorkoli že. Vprašanje je le, ali smo odvisni od najbližjih/ljudi, ki so za nas avtoriteta. Ali pa smo odvisni od povsem zunanjih čudežnih mislecev ali znancev. Navsezadnje se velikokrat zgodi, da nas tudi posamezniki s spleta lahko spravijo v dvom. Zdi se, kdo so?! Toda iz neznanega razloga nekako vplivajo.
Zato želim še enkrat povedati, da Zelo pomembno je komunicirati z ljudmi, ki so vam po duši blizu. Ne glede na to, kako čuden in nerazumljiv je prav ta »duh« ... Ne glede na to, kako nesmiselni so vaši pogledi, potrebujete ljudi, ki vas bodo razumeli! Človek potrebuje človeka! Zato se ne bojte iskati zaveznikov! Ne bojte se govoriti o sebi, o svojih mislih in pogledih, sicer boste vedno tam, kjer morate, in ne tam, kjer želite.
In ja, samo spodbujam vse, naj sledijo svojemu srcu! Ampak samo v srce, ne v možgane ali genitalije ali karkoli drugega! Samo srce nas vse lahko pripelje do miru, do neke vrste sreče in miru. In ja, lahko rečem, da je to orodje univerzalno. Vedno bo na koncu pripeljalo do nečesa, kar vam prinaša veselje. K nečemu, kar vas bo motiviralo, kar bo v vas negovalo Človeka, k nečemu, kar vam bo pomagalo najti pravo srečo in razumeti pravo Esenco. Vsaka pot in vsak manever pripelje do nečesa dobrega, če le delujemo iz srca. In iz srca pomeni z ljubeznijo do ljudi okoli nas. Se pravi z željo delati dobro ne le sebi, ampak tudi drugim.
Vsak ima svojo pot. Vsak ima svoje izkušnje. Vsak ima svoje misli. Nikoli ne bomo našli ljudi s popolnoma enakimi pogledi. Tako deluje svet. In z dobrim razlogom, mislim. Toda vedno imamo eno skupno stvar: iskanje sreče. Srečo lahko torej dosežemo le, če sledimo klicu svojega srca. Z ljubeznijo, razumevanjem in sočutjem do drugih. Zakaj je pomembno? Kajti če greste po, kot bi mislili, svojem srcu, ropat banko, verjemite, drugim ne boste naredili dobrega, sebi pa … tudi dvomljivo. Če pa delaš, kar imaš rad, boš na primer ljudem zdravil zobe drugim boš delal dobro. Ali razumete razliko?
Seveda je bilo lažje slediti srcu, rabimo ljudi, ki bodo podpirali, ki bodo pomagali in usmerjali, ki se bodo želeli tudi od vas kaj naučiti. Zato naj bodo v okolju vedno ljudje nad tabo, tebi enaki in pod tabo – pa le malo –, da se vsi razumejo in nočejo bežati pred vsemi temi preveč neumnimi govori. Zakaj je bližnje okolje pomembno? Kajti če tega ni, se bodo vedno našli ljudje, ki te bodo želeli prepričati! "To je neumno, to je čudno, to ne bo koristno, to ni donosno" in tako naprej.
Presodite sami: povprečen človek ne bo razumel pijanca, ki je mimogrede srečen tam, kjer je. Ne bo pa razumel osebe, ki ne pije, ne kadi in je na primer vegetarijanec. Je vsak dober na svojem položaju? ja Zakaj bi torej komplicirali z argumenti? Da bi se vsi počutili slabo? Vedno imate možnost, da se o spornih temah ne pogovarjate z nekom, ki ga ne razumete. Ni pomembno, ali je to prijateljica, sestra ali mati. Ja, ni važno. Te ljudi je seveda pomembno spoštovati, vendar nas to ne ovira, da se od njih distanciramo. S tem ne bo nihče oškodovan.
Vsi imamo različne poti. In normalno je, da se zbližujemo in razhajamo. Samo vaš zakonec je oseba, ki je večna. No, tako bi moralo biti. Zakaj? Ker ste vedno tam, se lahko vajini poti razideta le, če se na začetku nista križali. In če se niste strinjali glede fizične privlačnosti, potem se bodo tako ali drugače vajine poti vedno čim bolj ujemale. Ni čudno, da pravijo, da sta mož in žena eno. To je prav. In z ostalimi .. Tam, kako se bo življenje obrnilo. Tudi otroci lahko nekega dne gredo v svojih pogledih v povsem drugo smer. In s tem ni nič narobe.
In na koncu želim še enkrat povedati, da se lahko mnenja različno mislečih ljudi radikalno razlikujejo. In zdaj so vse te besede še eno mnenje misleče osebe. In imate pravico, da se z njim ne strinjate. Imate pravico ostati pri svojem mnenju. Samo ne prepirajmo se – vseeno se spoštujmo in poskušajmo vsaj malo razumeti.