Slika in opis štirikrake morske zvezde (Geastrum quadrifidum).

Štirikraka morska zvezda (Geastrum quadrifidum)

• Štiridelna zvezda
• Geastrum štirikrpni

• Štiridelna zvezda
• Geastrum štirikrpni
• Zemeljska zvezda štirikraka

Opis

Sadna telesa so sprva zaprta, sferična, premera približno 2 cm, prekrita s peridijem, po celotni površini katerega se nahajajo niti micelija; zreli – odprti, premera 3-5 cm. Peridij je štiriplasten, sestavljen iz eksoperidija in endoperidija. Eksoperidij je v obliki skodelice, troslojni ali dvoslojni, trden, raztrgan od zgoraj navzdol do sredine na 4 neenake, koničaste dele (rezila), ki se upognejo navzdol, plodišča pa se dvigajo na režnjih. , kot na "nogah". Zunanja plast micelija je belkasta, polstena, prekrita z delci zemlje in kmalu izgine. Srednja vlaknasta plast je bela ali isabella, gladka. Notranja mesnata plast je bela, prav tako raztrgana na 4 dele, ki se z ostrimi konci naslanja na ostre konce režnjev zunanje plasti in kmalu izgine. Osnova je konveksna. Sredina se dvigne navzgor skupaj z notranjim delom plodišča – gleba. Kroglasta ali ovalna (jajčasta) gleba, prekrita z endoperidijem, visoka 0,9-1,3 cm in široka 0,7-1,2 cm. Na dnu s sploščenim pecljem, nad katerim se endoperidij zoži in se oblikuje dobro izrazita zaobljena izboklina (apofiza), na vrhu se odpre z luknjo, ki je opremljena z nizkim peristomom. Peristom je stožčast, vlaknast, z ostro omejenim dvoriščem, gladko vlaknasto-ciliaten, okoli katerega je jasen obroč. Noga valjasta ali rahlo sploščena, visoka 1,5-2 mm in debela 3 mm, belkasta. Steber je podoben bombažu, svetlo rjavo-siv v preseku, dolg 4-6 mm. Njegov eksoperidij je pogosteje raztrgan na 4, redkeje na 4-8 neenakih koničastih rež, ki se upognejo navzdol, zato se celotno plodno telo dvigne na režnjih, kot na nogah.

Noga (v tradicionalnem pomenu) manjka.

Gleba v zrelosti praškasta, črno-vijolična do rjava. Trosi so rjavi, svetlo ali temno rjavi.

Ob pritisku se trosi razpršijo na vse strani. Trosi so olivno rjavi.

RASTIŠČE IN ČAS RASTI

Štirikrpna zvezda raste večinoma na peščenih tleh v listnatih, mešanih in iglastih – borovih, smrekovih, smrekovih in smrekovo-širolistnih gozdovih (med odpadlimi iglicami), včasih v opuščenih mravljiščih – od avgusta do oktobra, redko. Posneto pri nas (evropski del, Kavkaz in Vzhodna Sibirija), Evropi in Severni Ameriki. Našli smo jo jugovzhodno od Sankt Peterburga v mešanem gozdu (breza in smreka) pod staro smreko na iglicah v začetku oktobra (gobe so rasle družinsko).

DVOJICE

Štirikrpna morska zvezda je zelo nenavadnega videza in se presenetljivo razlikuje od gob drugih rodov in družin. Izgleda kot druge zvezdice, na primer obokana morska zvezda (Geastrum fornicatum), katere eksperidij se razcepi na dve plasti: zunanjo s 4-5 kratkimi, topimi režnji in notranjo, izbočeno v sredini, prav tako s 4-5 režnji; na Geastrumu kronan (Geastrum coronatum) z usnjatim, gladkim eksoperidijem, ki se razcepi na 7-10 sivo-rjavih koničastih rež; na Geastrum fimbriatum z eksoperidijem, ki je raztrgan do polovice ali 2/3 – na 5-10 (redko do 15) neenakih režnjev; na morski zvezdi črtasto (G. striatum) z eksperidijem, raztrganim na 6-9 režnjev, in svetlo sivim glebom; na majhni šmielovi morski zvezdi (G. schmidelii) z eksoperidijem, ki tvori 5-8 rež, in gleba s kljunastim, razbrazdanim, črtastim nosom; na Geastrum triplex z vlaknato luknjo na vrhu sivo rjavega gleba.

Omejena je na tla listnatih in iglastih gozdov.