vsebina
"Glava družine", "Naša žena odloča o vsem", "Moža bom vprašal, kaj bo rekel" ... Kdo naj bo vodja v paru? Ali ni čas, da ponovno razmislimo o zastarelih stereotipah in se učimo od tistih družin, kjer ni glavne stvari, ali bolje rečeno, glavne so vse? Kaj nasploh ohranja srečen par skupaj več let? Poslovni trener Radislav Gandapas ima recept, dokazan z osebnimi izkušnjami.
Vsaka družina ni le vir navdiha in veselja, ampak tudi glavni vir konfliktov in težav, je prepričan poslovni trener in strokovnjak za vodenje Radislav Gandapas. Družinski prepiri so na prvem mestu na seznamu glavnih vzrokov za krize.
Na drugem mestu so konflikti v poklicni sferi. »Človek ima v trenutkih šibkosti instinktivno željo, da bi se znebil vira težav, torej prekinil odnose, zapustil delo. Toda ali je to vedno edini način za rešitev? — poziva k razmišljajočemu poslovnemu trenerju.
Nabirajte splošne vtise
Pogosto pari kljub očitnim nesoglasjem ostanejo skupaj. Najverjetneje le še niso dosegli kritične točke.
"Prepričan sem, da ne skupno premoženje ne skupni otroci ne bodo preprečili razpada partnerjev, če bo kriza dosegla vrhunec," nadaljuje Radislav Gandapas. — V primeru ločitve in spremljajočih »vojaških dejanj« partnerja uničita skupno premoženje. Bivalni prostor se menja za manj tekoč in udoben. V sodnem postopku ni nenavadno, da podjetje, ki je cvetelo v partnerstvu, umre. In tudi prisotnost otrok ne ustavi vseh, očetje pa praviloma odidejo in odvržejo breme, otroci pa ostanejo pri materah.
Kaj bo torej par držalo skupaj? »Ne kopičite skupnega premoženja, to še nikoli ni rešilo zakona. Nabirajte splošne vtise! svetuje poslovni trener. Točno to počne tudi sam v odnosih in je zelo ponosen, da ima "štiri otroke od 4 do 17 let in vse od ene ljubljene ženske."
Življenje velike družine je polno rutine, zato si Radislav in njegova žena Anna večkrat na leto pripravita dogodivščine za vso družino in obvezne dneve preživimo skupaj, otroke pa prepustita babici. Za poroko sta se celo odločila, da bi postala še en običajen svetel dogodek v življenju, čeprav sta do takrat že imela dva otroka in ni bilo dvoma, da bosta skupaj.
Bila je čudovita igra na več ravneh s potovanjem na ladjo in slovesno poročno ponudbo, v kateri so uživali vsi - mladoporočenca, sorodniki in prijatelji, vključeni v telefonski flash mob, ki ga je izumil ženin (64 klicev z besedami « Anya, reci» Da » je prejela nevesto za nekaj ur hoje ob reki).
Skupni vtisi in skupna čustva so ravno tisto, kar povezuje dva ločena človeka v par, in nikakor ne skupen življenjski prostor ali žig v potnem listu.
"To je poroka, potovanje in ko ima otrok temperaturo pod 40 in ponoči hitiš z ženo iz ene ambulante v drugo v iskanju pravega zdravnika," pojasnjuje Radislav. — Ni pomembno, v kakšnem tonu – pozitivnem ali negativnem – so obarvani vtisi, pomembno je, da so skupni.
Če sva zrasla drug v drugega z milijonom skupnih dogodkov in doživetih čustev, se težko ločiva. In če v zakonu ni skupnih zgodb, potem ni kaj prihraniti: žena skrbi za otroke, on služi denar, in ko se vrne domov, se še naprej pogovarja po telefonu o poslu. Ali pa pravi, da je utrujen, prosi, naj se ga ne dotikajo, poje sam in gre gledat televizijo v pisarno in tam zaspi. Imajo dve vzporedni življenji, nimajo česa izgubiti."
Ne pozabite, da je vodja aktiven položaj
Strokovnjak za vodenje je prepričan, da sodobna družina potrebuje horizontalno hierarhijo.
"Po eni strani je to oksimoron, saj beseda "hierarhija" nakazuje, da je nekdo nekomu podrejen," svoje stališče pojasnjuje poslovni trener. — Po drugi strani pa sodobna družina dveh družbeno aktivnih partnerjev, ki se želita čim bolj pokazati, pomeni enakopravno sobivanje. Če kljub temu nekdo v paru vztraja pri vertikalni hierarhiji, bo ena stran prisiljena podrediti svoje interese drugi.
Obstajajo sindikati, kjer on zasluži, ona pa skrbi za hišo in otroke. Zdi se, da takšna pogodba ustreza vsem. Nekateri od teh parov so srečni. A pogosto ugotavljam, da ogromno žensk ne pokaže svojih sposobnosti zunaj doma.
V nekem trenutku se nekdo v paru nenadoma počuti v slepi ulici. "Oh, naši občutki so se ohladili." Ali pa "Nimamo o čem govoriti." No, če uganejo, da bodo šli na treninge, k psihologu, začeli brati posebno literaturo, potem obstaja možnost, da ugotovijo, da zakonska zveza ni zapečatena z zakonsko pogodbo, otroki in premoženjem, temveč s skupnimi čustvenimi izkušnjami. In morda bo par spremenil svoj običajni format odnosov "glava družine - podrejeni."
Horizontalna hierarhija omogoča, da oba partnerja uresničita sebe in hkrati par kot celoto. Toda kako deliti vodstvo v praksi?
»Pogajanja so tista, ki zagotavljajo zrel, poln odnos. Poroka je umetnost kompromisa, pravi Radislav Gandapas. — Povedati morate, kaj želite od zakona, kaj želite zunaj zakona, kaj je za vas pomembno in zanimivo.
Mnogi živijo in zmotno mislijo, da je druga stran privzeto zadovoljna, saj je tiho. In če je nenadoma nekaj narobe, zakaj se potem ona ali on obnaša, kot da ima vse. In včasih naših potreb morda ne bomo uresničili niti sami. Dokler nismo šli na dopust in sem imela v gostišču svoj kotiček zasebnosti, nisem vedela, da ga potrebujem tudi doma. In o tem sem povedal svoji ženi, zdaj razmišljamo, kako bi jo opremili v našem stanovanju.
Pri horizontalni hierarhiji ni nobene zahteve, da so interesi nekoga višji, pomembnejši od interesov drugih. Tukaj imajo vsi enake pravice, ne glede na to, kdo prinaša glavni dohodek v hišo ali čisti stanovanje in pripravlja hrano.
Dajte drug drugemu pravico do odločanja
Kako razlikovati vodjo? In kako v sebi najti vodstvene lastnosti? Vodstvo ni opredeljeno s statusom. Pravi vodja, tako v poslu kot v odnosih, je tisti, ki zavzame aktiven življenjski položaj in omogoča drugim, da se razvijajo zraven njega, in sploh ne tisti, ki ima na vratih napis »Načelnik« in gleda zviška na druge. .
"Izraz "vodja" ima veliko pomenov in interpretacij," pravi Radislav Gandapas. — Vodenje lahko imenujemo življenjska strategija, osredotočena na pobudo in odgovornost. Vodja je tisti, ki sam določa svojo usodo. Ne živi iz stališča "Oh, kaj lahko storim, okoliščine so se razvile." Sam ustvarja potrebne okoliščine.
Vodja ne bo čakal, da mu dvignejo plačo, sam bo to sprožil. Ampak ne v smislu, da bi bilo lepo dobiti več. Denar ima za merilo svoje rasti in razvoja. Vodstvu bo povedal, da se želi bolje realizirati, doseči novo raven odločanja, obsega, odgovornosti.«
Na primer, mladenič Misha v svojem mestu ne vidi nobenih možnosti in se odloči oditi v veliko mesto. Vpiše se na univerzo, najde službo, tam se pomakne po karierni lestvici. Je vodja? Nedvomno. Česa ne moremo reči o drugem mladeniču Boru, ki so ga rodili in vzgajali oblastni starši, se je vpisal na univerzo, ki so si jo izbrali zanj, po diplomi se je zaposlil pri očetovem prijatelju in že 12 let je na istem položaju — zvezde z nebesa ni dovolj, a ga tudi ne morejo odpustiti — navsezadnje sin starega očetovega prijatelja.
Poznan je tudi v njegovem osebnem življenju - deklica je od njega hitro zanosila, se "poročila". Ni ga ljubila, a zaradi starosti je bil čas, da se poroči. Kdo je vodja v tem paru? ona je. Mineva mnoga leta in nekega dne Borya odkrije, da dela v neljubi službi, živi z neljubljeno žensko in vzgaja otroka, ki si ga v resnici ni želel. Ni pa pripravljen spremeniti svojega življenja. Torej obstaja, ne da bi prikazal strategijo vodenja.
Vodstvene lastnosti se vcepijo v otroštvo. Toda takoj, ko otroke »kaznovamo«, ker so prevzeli pobudo, takoj blokiramo možnost bodočega voditelja. Otrok je pomil posodo, polil vodo na tla. Možni sta dve reakciji.
Prvič: pohvalite in pokažite, kako pomivate posodo, ne da bi polili vodo.
Drugi: grajati za močvirje, ga imenovati neumnega, škodljivca gospodinjskega premoženja, strašiti ga z domnevno jeznimi sosedi.
Jasno je, da bo v drugem primeru naslednjič otrok dobro premislil, ali naj naredi nekaj po hiši, ker se to izkaže za ponižujoče, uničujoče in nevarno zanj. Pobuda se lahko izgubi v kateri koli starosti. Mož pogosto odreže krila svoji ženi, žena pa svojemu možu. In potem sta oba presenečena: zakaj ona preživi ves čas s prijatelji in ne doma, on pa vedno leži na kavču.
Kaj torej storiti? Kako ponovno pridobiti pobudo in aktiven položaj v odnosu?
Družina je sodelovanje, timsko delo. Vsak družinski član ima kadar koli glas in pravico do sreče.
»Lahko se previjete na začetno točko razmerja. In se na novo dogovorimo, kako jih bomo zdaj gradili,« priporoča Radislav Gandapas. — Smiselno je izklopiti čustva in vklopiti racionalnost ter se vprašati: ali sem na splošno zadovoljen s to osebo, ali želim živeti z njo? Je najino nezadovoljstvo drug z drugim usodno?
Če je odgovor na prvo vprašanje »Ne«, na drugo pa »Da«, se nehajte mučiti drug drugega in se prepustite. Če razumete, da je to vaša oseba, s katero želite živeti življenje, se starati skupaj, se morate pogajati ali iti in govoriti v prisotnosti družinskega psihologa, ki vam bo pomagal videti odnos od zunaj in ohraniti pogovor v konstruktivni smeri.
Kaj bo komu od partnerjev dalo podlago za pobudo? Občutek, da je njegov glas pomemben. Stara ideja – kdor zasluži, se sam odloči – je zastarela.
»Karkoli človek počne v zakonu – ne glede na to, ali dela v pisarni, vodi podjetje ali gospodinjstvo, potuje po mestih ali sedi doma z otroki, mu ne bi smeli odvzeti pravice do odločanja,« pravi Radislav Gandapas. »Človeška vrsta je preživela zahvaljujoč sposobnosti sodelovanja in pogajanj.
Družina je sodelovanje, timsko delo. Vsak družinski član ima kadar koli glas in pravico do sreče. In če je nesrečen, ga je treba poslušati in njegove razumne zahteve mora zadovoljiti druga stran, razen če uničijo njeno srečo.