vsebina
Ko pred svojim vnosom opazimo nečijo oznako »Všeč mi je«, se razveselimo: bili smo cenjeni! A zdi se, da lahko tudi takšen znak pozornosti pri mladostnikih povzroči stres in na dolgi rok vodi v depresijo.
Danes je aktivno družabno življenje skoraj nepredstavljivo brez socialnih omrežij. Naši otroci so potopljeni v virtualno življenje. Zaskrbljeni so zaradi vsega, kar se dogaja s prijatelji, sami pa so skoraj vsako minuto pripravljeni deliti svoje novice, misli in izkušnje z drugimi. Zato psihologe tako zanima vprašanje: kakšni so stroški »hiperpovezanega« življenja? Izkazalo se je, da lahko tudi všečki na družbenih omrežjih vplivajo na počutje mladostnikov. In z nepričakovanim učinkom: več všečkov, več stresa. To dokazuje raziskava psihoterapevtke Sonie Lupien (Sonia Lupien), profesorice psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Montrealu (Kanada). Želela je ugotoviti, kateri dejavniki prispevajo k pojavu depresije pri mladostnikih. Med temi dejavniki je njena ekipa izpostavila »Facebookov učinek«. Psihologi so opazovali 88 najstnikov, starih od 12 do 17 let, ki še nikoli niso trpeli za depresijo. Izkazalo se je, da ko je najstnik videl, da je nekomu všeč njegova objava na družbenem omrežju, je njegova raven kortizola, hormona stresa, poskočila. Nasprotno, ko mu je bil nekdo všeč, se je raven hormona zmanjšala.
Preberite več:
- Seks in internet: kako zaščititi najstnike
Nato so mlade prosili, naj spregovorijo o tem, kako pogosto uporabljajo socialno omrežje, koliko »prijateljev« imajo, kako vzdržujejo svojo stran, kako komunicirajo z drugimi. Raziskovalci so udeležence redno testirali tudi na kortizol v obdobju treh tednov. Prej so raziskovalci že ugotovili, da je visoka raven stresa povezana z visokim tveganjem za depresijo. »Najstniki pod stresom ne postanejo depresivni takoj; dogajajo se postopoma,« pravi Sonia Lupien. Tisti, ki so imeli več kot 300 prijateljev na Facebooku, so imeli v povprečju višjo raven stresa kot drugi. Lahko si predstavljate, kako visoka bo raven stresa za tiste, ki imajo seznam prijateljev 1000 ali več ljudi.
Preberite več:
- Ali je depresija vnetna bolezen?
Hkrati nekateri menijo, da ni razloga za resno zaskrbljenost. »Visoke ravni kortizola niso nujno škodljive za najstnike,« pravi družinska terapevtka Deborah Gilboa. »Vse gre za individualne razlike. Nekdo je na to bolj občutljiv, zanj bo nevarnost depresije povsem realna. In nekdo stres, nasprotno, motivira. Poleg tega se po besedah terapevtke sedanja generacija hitro prilagaja komunikaciji prek družbenih omrežij. "Prej ali slej bomo razvili načine za udobno bivanje v virtualnem okolju," je prepričana.
Poleg tega so avtorji študije opazili pozitiven trend. Opazovanja najstnikov so pokazala, da se je stres zmanjšal, ko so sodelovali z drugimi: všečkali njihove objave ali fotografije, ponovno objavili ali objavili besede podpore na svoji strani. »Tako kot v našem življenju zunaj interneta nam empatija in empatija pomagata, da se počutimo povezani z drugimi,« razlaga Deborah Gilboa. — Pomembno je, da so socialna omrežja priročen komunikacijski kanal za otroke in ne postanejo vir nenehnih nemirov. Ko si otrok preveč k srcu jemlje, kaj se dogaja v njegovi hrani, je to klic za prebujanje staršev.
1 Psihonevroendokrinologija, 2016, letn. 63.