Monsun je pogosto povezan z močnim deževjem, orkanom ali tajfunom. To ni povsem res: monsun ni samo nevihta, temveč je sezonsko gibanje vetra nad območjem. Posledično lahko pride do močnega poletnega deževja in suše v drugih obdobjih leta.
Nacionalna meteorološka služba pojasnjuje, da je monsun (iz arabščine mawsim, kar pomeni "letni čas") posledica temperaturne razlike med kopnim in oceanom. Sonce drugače segreva zemljo in vodo, zrak pa začne »vleči vrvi« in zmaga nad hladnejšim, vlažnejšim zrakom iz oceana. Ob koncu monsunskega obdobja se vetrovi obrnejo nazaj.
Mokri monsuni običajno pridejo v poletnih mesecih (od aprila do septembra) in prinašajo močno deževje. V povprečju približno 75 % letnih padavin v Indiji in približno 50 % v severnoameriški regiji (po študiji NOAA) pade v poletni monsunski sezoni. Kot je navedeno zgoraj, mokri monsuni prinašajo oceanske vetrove na kopno.
Suhi monsuni se pojavijo oktobra-aprila. Suhe zračne mase prihajajo v Indijo iz Mongolije in severozahodne Kitajske. So močnejši od svojih poletnih kolegov. Edward Guinan, profesor astronomije in meteorologije, trdi, da se zimski monsun začne, ko se »zemlja ohlaja hitreje kot voda in se nad zemljo ustvari visok pritisk, ki iztisne oceanski zrak«. Prihaja suša.
Vsako leto se monsuni obnašajo drugače, prinašajo rahlo ali močno deževje, pa tudi vetrove različnih hitrosti. Indijski inštitut za tropsko meteorologijo je zbral podatke, ki prikazujejo indijske letne monsune v zadnjih 145 letih. Izkazalo se je, da se intenzivnost monsunov spreminja v 30-40 letih. Dolgoročna opazovanja kažejo, da obstajajo obdobja s šibkim dežjem, eno od teh se je začelo leta 1970, in so močna. Trenutni podatki za leto 2016 so pokazali, da je od 1. junija do 30. septembra padlo 97,3 % sezonske norme.
Najmočnejše deževje je bilo opaženo v mestu Cherrapunji, zvezna država Meghalaya v Indiji, med letoma 1860 in 1861, ko je v regiji padlo 26 mm dežja. Območje z najvišjo povprečno letno vsoto (opazovanja so potekala 470 let) je prav tako v zvezni državi Meghalaya, kjer je padlo povprečno 10 mm padavin.
Kraji, kjer se pojavljajo monsuni, so tropiki (od 0 do 23,5 stopinj severne in južne zemljepisne širine) in subtropiki (med 23,5 in 35 stopinj severne in južne zemljepisne širine). Najmočnejše monsune praviloma opazimo v Indiji in Južni Aziji, Avstraliji in Maleziji. Monsune najdemo v južnih regijah Severne Amerike, v Srednji Ameriki, severnih regijah Južne Amerike in tudi v Zahodni Afriki.
Monsuni igrajo odločilno vlogo na številnih območjih sveta. Kmetijstvo v državah, kot je Indija, je močno odvisno od deževnega obdobja. Po poročanju National Geographica hidroelektrarne razporejajo svoje obratovanje tudi glede na monsunsko sezono.
Ko so svetovni monsuni omejeni na rahle padavine, pridelki ne dobijo dovolj vlage in prihodki kmetij upadajo. Zmanjšuje se proizvodnja električne energije, ki zadošča le za potrebe velikih podjetij, elektrika se draži in postane nedostopna revnim družinam. Zaradi pomanjkanja lastnih živil se povečuje uvoz iz tujine.
Ob močnem deževju so možne poplave, ki ne povzročajo škode le na pridelkih, temveč tudi na ljudeh in živalih. Prekomerno deževje prispeva k širjenju okužb: kolere, malarije, pa tudi želodčnih in očesnih bolezni. Mnoge od teh okužb se širijo z vodo, preobremenjeni vodni objekti pa niso kos nalogi čiščenja vode za pitje in gospodinjske potrebe.
Severnoameriški monsunski sistem prav tako povzroča začetek požarne sezone v jugozahodnih Združenih državah in severni Mehiki, pravi poročilo NOAA, zaradi povečanja strele, ki ga povzročajo spremembe tlaka in temperature. V nekaterih regijah čez noč opazijo na desettisoče udarov strel, ki povzročajo požare, izpade elektrike in hude telesne poškodbe ljudi.
Skupina znanstvenikov iz Malezije opozarja, da je zaradi globalnega segrevanja v naslednjih 50-100 letih pričakovati povečanje količine padavin v času poletnih monsunov. Toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid, pomagajo ujeti še več vlage v zraku, ki dežuje na že poplavljena območja. V suhem monsunskem obdobju se bo kopno zaradi povišanja temperature zraka bolj izsušilo.
V majhnem časovnem merilu se lahko padavine med poletnim monsunom spremenijo zaradi onesnaženosti zraka. El Niño (temperaturna nihanja na površju Tihega oceana) prav tako kratkoročno in dolgoročno vpliva na indijski monsun, trdijo raziskovalci z univerze Colorado v Boulderju.
Na monsune lahko vpliva veliko dejavnikov. Znanstveniki se po svojih najboljših močeh trudijo napovedati prihodnje deževje in vetrove – več kot vemo o obnašanju monsuna, prej se bodo začela pripravljalna dela.
Ko je približno polovica indijskega prebivalstva zaposlena v kmetijstvu in agronomija predstavlja približno 18 % indijskega BDP, je čas monsuna in padavin lahko zelo težaven. Toda raziskave, ki jih izvajajo znanstveniki, lahko ta problem prevedejo v njegovo rešitev.