Za večino od nas je nelagodje zaradi karantene omejeno na dolgčas in nezmožnost normalnega življenja. Za mnoge pa ima lahko zaprtje na domu veliko hujše posledice. Večina držav, ki so pred nekaj tedni uvedle strogo karanteno, poroča o novi epidemiji, ki se razvija vzporedno s COVID-19, in sicer o epidemiji nasilja v družini.
Kljub vsem nacionalnim razlikam so statistike o tem vprašanju v vseh prizadetih državah presenetljivo enotne. Na primer, v Franciji se je od objave karantene število klicev na policijo v zvezi z nasiljem v družini povečalo za približno 30 %. V Španiji je bilo 18 % več klicev na telefonske številke za ženske. V Avstraliji Google poroča o porastu iskanja organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja. Na Kitajskem se je v regijah, ki so bile v strogi karanteni, februarja in marca potrojilo število odkritih primerov nasilja v družini.1.
In ne samo ženske trpijo zaradi nove epidemije. Za številne prikrajšane otroke, za katere je bila šola edini varen prostor, je bila karantena tudi osebna tragedija. Fizična zloraba, nenehni pretepi, zanemarjanje osnovnih potreb, neučenje so postali realnost za preveč otrok v različnih državah.
Na Švedskem se je na primer število klicev na telefonsko številko za otroke in mladostnike v času protikoronavirusnih ukrepov več kot podvojilo.2. Ne pozabimo na starejše: nasilje nad njimi (pogosto s strani ljudi, ki skrbijo zanje) je izjemno pogost problem v državah s slabo razvitim družbenim sistemom in ti podatki se le redko uvrščajo v uradno statistiko.
Ko že govorimo o nasilju v družini, se je treba spomniti, da je lahko tako neposredna fizična agresija in celo grožnja življenju, kot tudi psihično, spolno in finančno nasilje. Na primer žalitve in poniževanja, nadzor družbenih vezi in omejevanje stikov s sorodniki in prijatelji, uvedba strogih pravil vedenja in kazni za njihovo nespoštovanje, ignoriranje osnovnih potreb (na primer v hrani ali zdravilih), odvzem sredstev, prisila. spolnim praksam, grožnjam z naslavljanjem hišnih ljubljenčkov ali otrok z namenom manipulacije ali zadrževanja žrtve.
Izolacija v zaprtem prostoru povzroči pri storilcu občutek nekaznovanosti
Nasilje v družini ima veliko obrazov, posledice pa niso vedno vidne s prostim očesom, kot so modrice in zlomljene kosti. In naraščanje manifestacije vseh teh vrst nasilja je tisto, kar vidimo prav zdaj.
Kaj je povzročilo tako obsežno val agresije? Tukaj ni enotnega odgovora, saj govorimo o kombinaciji številnih dejavnikov. Po eni strani pandemija, kot vsaka kriza, razgalja boleče točke družbe, daje vidno tisto, kar je v njej vedno bilo.
Nasilje v družini se ni pojavilo od nikoder - vedno je bilo, le v miru ga je bilo lažje skriti pred radovednimi očmi, lažje ga je bilo prenašati, lažje ga je bilo ne opaziti. Mnoge ženske in otroci so že dolgo živeli v peklu, edina razlika je v tem, da so imeli majhna okna svobode za preživetje – delo, šola, prijatelji.
Z uvedbo karantene so se življenjske razmere močno spremenile. Družbena izolacija in fizična nezmožnost zapustiti prostor, kjer ste v nevarnosti, sta privedli do hitrega stopnjevanja problema.
Izolacija v zaprtem prostoru pri posiljevalcu povzroči občutek nekaznovanosti: žrtev ne more nikamor, lažje jo je nadzorovati, nihče ne bo videl njenih modric in nima nikogar, za katerega bi lahko prosila za pomoč. Poleg tega partnerja izgubita možnost, da se drug od drugega oddahneta, ohladita – kar ne more biti izgovor za nasilje, vsekakor pa postane eden od dejavnikov, ki ga izzovejo.
Pomemben dejavnik je tudi alkohol, katerega uživanje se je z uvedbo omejevalnih ukrepov tudi močno povečalo. In ni skrivnost, da prekomerno pitje vedno vodi v stopnjevanje konfliktov. Poleg tega po raziskavah visoka stopnja stresa in napetosti vodita tudi v povečanje nagnjenosti k agresiji in nasilju. Zato v času gospodarskih in družbenih kriz vse več ljudi stres, negotovost in strah začenja prelagati na bližnje.
Ob soočenju s to epidemijo nasilja je večina evropskih držav začela uvajati različne protikrizne ukrepe. V Franciji so na primer odprli dodatno telefonsko številko za žrtve nasilja in razvili sistem kodnih besed, s katerimi lahko žrtve zaprosijo za pomoč v lekarni, enem redkih krajev, kjer ima večina ljudi dostop.3. Francoska vlada je vložila tudi v najem več tisoč hotelskih sob za ženske in otroke, ki niso varni za bivanje doma.
Švedska vlada je sredstva porabila tudi za podporo organizacijam, ki pomagajo žrtvam nasilja, in v sodelovanju z veliko hotelsko verigo zagotovila prenapolnjena zavetišča z novimi prostori.4 .
In ti ukrepi so seveda hvale vredni, a so bolj podobni poskusu pogasiti gozdni požar z ducatom majhnih gasilnih aparatov. Ženska, ki je v spalni srajci z majhnimi otroki pobegnila v hotel zavetišča, njen storilec pa še naprej živi doma, kot da se nič ne bi zgodilo, je boljša od umorjene, a veliko slabše od sprva socialno zaščitene osebe.
Žrtve nasilja v družini niso neke abstraktne ženske, ki nam niso v sorodu
Trenutna kriza nam je pokazala pravi obseg problema, ki ga z enkratnimi nesistemskimi ukrepi žal ne bo mogoče rešiti. Ker je nasilje v družini v več kot 90 % primerov nasilje moških nad ženskami, je ključ do reševanja tega problema v strukturnem, sistematičnem delu za spodbujanje enakosti v družbi in zaščito pravic žensk. Le kombinacija takšnega dela z ustrezno zakonodajo in sistemom kazenskega pregona, ki učinkovito kaznuje posiljevalce, lahko zaščiti ženske in otroke, katerih življenje je bolj podobno zaporu.
Toda strukturni ukrepi so zapleteni in zahtevajo tudi politično voljo in dolgoročno delo. Kaj lahko osebno storimo zdaj? Obstaja veliko majhnih korakov, ki lahko izboljšajo – in včasih celo rešijo – življenje druge osebe. Navsezadnje žrtve nasilja v družini niso neke abstraktne ženske, ki z nami nimajo nič. Lahko so naši prijatelji, sorodniki, sosedje in učitelji naših otrok. In najstrašnejše stvari se nam lahko zgodijo tik pred nosom.
Torej lahko:
- Med karanteno ne izgubljajte stika s prijatelji in znanci – redno preverjajte, kako jim gre, ostanite v stiku.
- Odzovite se na zvonce v vedenju znanih žensk - na nenadno "zapuščanje radarja", spremenjeno vedenje ali način komunikacije.
- Postavljajte vprašanja, tudi najbolj neprijetna, in pozorno poslušajte odgovore, ne odmikajte in ne zapirajte teme.
- Ponudite vso možno pomoč - denar, stike strokovnjakov, začasno prebivališče, stvari, storitve.
- Vedno pokličite policijo ali drugače odreagirajte, ko postanemo nehote priče nasilju (na primer pri sosedih).
In kar je najpomembneje, nikoli ne sodite in ne dajte nezaželenih nasvetov. Poškodovanka je pogosto tako trda in osramočena in nima moči, da bi se branila pred nami.
1 1 Expressen. Korona kriza lahko sproži moško nasilje nad ženskami, 29.03.2020.
2 Veter. Korona kriza tvega poslabšanje razmer za otroke, ki imajo največ težav. 22.03.2020.
3. Expressen. Korona kriza lahko sproži moško nasilje nad ženskami, 29.03.2020.
4 Aftonbladet. Korona kriza povečuje nasilje nad ženskami in otroki. 22.03.2020.