Borov jurček (Boletus pinophilus)
- Oddelek: Basidiomycota (Basidiomycetes)
- Pododdelek: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
- Razred: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
- Podrazred: Agaricomycetidae (Agaricomycetes)
- Vrstni red: jurčki (Boletales)
- Družina: Boletaceae (Boletaceae)
- Rod: Jurčki
- Vrsta: Boletus pinophilus (borova bela goba)
vrstica: 8-20 cm v premeru. Sprva ima klobuk obliko poloble z belkastim robom, kasneje postane enakomeren in izbočen ter pridobi rjavo-rdečo ali vinsko-rdečo barvo. Cevasta plast je najprej bela, nato postane rumena in sčasoma pridobi olivno zelen odtenek.
trosni prah olivno zelena.
Noga: nabrekel, rjavo rdeč, nekoliko svetlejši klobuk, prekrit z rdečim mrežastim vzorcem.
Celuloza: bela, gosta, na rezu ne potemni. Pod povrhnjico je območje vinsko rdeče barve.
Razpon: bela borova goba raste predvsem v iglastih gozdovih v poletno-jesenskem obdobju. Spada med svetloljubne vrste, najdemo pa jo tudi na zelo temnih mestih, pod gostimi krošnjami. Ugotovljeno je bilo, da plodnost glive ni odvisna od osvetlitve v letih žetve, v neugodnih razmerah pa gobe izberejo odprta, dobro ogrevana območja za rast. Plodovi v skupinah, obročkih ali posamično. Najbolj množično zbiranje opazimo konec avgusta. Pogosto se za krajši čas pojavi v maju, v toplih krajih obrodi tudi oktobra.
Podobnost: ima podobnosti z drugimi vrstami jurčkov in z žolčnikom, ki je neužitna.
Užitnost: bela borova goba velja za užitno, ima odličen okus in čudovito aromo. Uporablja se sveža, ocvrta in kuhana, pa tudi vložena in posušena. Pri sušenju gobe ohranijo naravno barvo in pridobijo posebno aromo. Včasih se uživa surova v solatah. Iz jurčkov se pripravljajo odlične omake, primerne za mesne in riževe jedi. Prah posušene in zmlete bele glive uporabljamo za začinjanje različnih jedi.