Današnji najstniki ogromno časa preživijo ob gledanju v zaslone svojih telefonov. Po statističnih podatkih otroci, stari od 11 do 15 let, gledajo v zaslone od šest do osem ur na dan, v to pa ni vštet čas, preživet za računalnikom za domače naloge. Pravzaprav so v Združenem kraljestvu opazili, da celo povprečna odrasla oseba več časa preživi ob gledanju zaslona kot v spanju.
Začne se že v zgodnjem otroštvu. V Združenem kraljestvu ima tretjina otrok dostop do tablice, preden dopolnijo štiri leta.
Ni presenetljivo, da so današnje mlajše generacije zgodaj izpostavljene socialnim omrežjem, ki jih starejši že uporabljajo, in se jim pridružijo. Snapchat je na primer izjemno priljubljen med najstniki. Raziskava, izvedena decembra 2017, je pokazala, da ga uporablja 70 % najstnikov, starih od 13 do 18 let. Večina vprašanih ima tudi Instagram račun.
Na družbenem omrežju je zdaj registriranih več kot tri milijarde ljudi ali celo več. Tam preživimo veliko časa, v povprečju 2-3 ure na dan.
Ta trend kaže nekaj zaskrbljujočih rezultatov in s pogledom na priljubljenost družbenih medijev želijo raziskovalci ugotoviti, kakšen vpliv imajo na različne vidike našega zdravja, vključno s spanjem, katerega pomembnosti je trenutno deležna veliko pozornosti.
Stanje ni videti preveč spodbudno. Raziskovalci se sprijaznijo z dejstvom, da družbeni mediji negativno vplivajo na naše spanje in duševno zdravje.
Brian Primak, direktor Centra za medijske, tehnološke in zdravstvene študije na Univerzi v Pittsburghu, se je začel zanimati za vpliv družbenih medijev na družbo, ko so se začeli uveljavljati v naših življenjih. Skupaj z Jessico Levenson, raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Pittsburghu, raziskuje odnos med tehnologijo in duševnim zdravjem ter ugotavlja pozitivne in negativne strani.
Če pogledamo povezavo med družbenimi mediji in depresijo, so pričakovali, da bo prišlo do dvojnega učinka. Predpostavljeno je bilo, da lahko družbena omrežja včasih ublažijo depresijo in včasih poslabšajo – takšen rezultat bi bil prikazan v obliki krivulje v obliki črke U na grafu. Vendar pa so rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 ljudi, presenetili raziskovalce. Krivulje sploh ni bilo – linija je bila ravna in nagnjena v nezaželeno smer. Z drugimi besedami, širjenje družbenih medijev je povezano s povečano verjetnostjo depresije, tesnobe in občutkov socialne izoliranosti.
»Objektivno lahko rečemo: ta oseba komunicira s prijatelji, jim pošilja nasmehe in emotikone, ima veliko socialnih vezi, je zelo strastna. Ugotovili pa smo, da taki ljudje čutijo večjo socialno izoliranost,« pravi Primak.
Povezava pa ni jasna: ali depresija poveča uporabo družbenih medijev ali uporaba družbenih medijev poveča depresijo? Primack meni, da bi to lahko delovalo v obe smeri, zaradi česar je situacija še bolj problematična, saj "obstaja možnost začaranega kroga." Bolj ko je človek depresiven, pogosteje uporablja družbena omrežja, kar dodatno poslabša njegovo duševno zdravje.
Obstaja pa še en moteč učinek. V študiji iz septembra 2017, v kateri je sodelovalo več kot 1700 mladih, so Primak in njegovi sodelavci ugotovili, da ima čas pri interakciji na družbenih medijih ključno vlogo. Čas, porabljen za 30 minut pred spanjem v družabnih omrežjih, je bil naveden kot glavni vzrok za slab spanec. "In to je popolnoma neodvisno od skupnega časa uporabe na dan," pravi Primak.
Očitno je za miren spanec izredno pomembno, da vsaj teh 30 minut ostanemo brez tehnologije. Obstaja več dejavnikov, ki lahko pojasnijo to. Prvič, modra svetloba, ki jo oddaja zaslon telefona, zavira melatonin, kemikalijo, ki nam sporoča, da je čas za spanje. Možno je tudi, da uporaba družbenih medijev poveča tesnobo čez dan, zaradi česar je težje zaspati. »Ko poskušamo zaspati, nas prevzamejo in preganjajo doživete misli in občutki,« pravi Primak. Za konec še najbolj očiten razlog: družbena omrežja so zelo mamljiva in preprosto skrajšajo čas, porabljen za spanje.
Znano je, da telesna dejavnost ljudem pomaga bolje spati. In čas, ki ga preživimo na naših telefonih, zmanjša količino časa, ki ga porabimo za telesno aktivnost. »Zaradi družbenih medijev vodimo bolj sedeč način življenja. Ko imate v roki pametni telefon, se verjetno ne boste aktivno premikali, tekali in mahali z rokami. S tem tempom bomo imeli novo generacijo, ki se skoraj ne bo premikala,« pravi Arik Sigman, samostojni predavatelj zdravstvene vzgoje otrok.
Če uporaba družbenih medijev poslabša anksioznost in depresijo, lahko to posledično vpliva na spanje. Če ležite budni v postelji in primerjate svoje življenje z računi drugih ljudi, označenimi z #feelingblessed in #myperfectlife in polni fotošopiranih slik, se vam lahko nezavedno zdi, da je vaše življenje dolgočasno, zaradi česar se boste počutili slabše in ne boste mogli zaspati.
In zato je verjetno, da je v tej zadevi vse medsebojno povezano. Družbeni mediji so povezani s povečanjem depresije, anksioznosti in pomanjkanja spanja. In pomanjkanje spanja lahko poslabša duševno zdravje in je posledica duševnih težav.
Pomanjkanje spanja ima tudi druge neželene učinke: povezujejo ga s povečanim tveganjem za bolezni srca, diabetesom in debelostjo, slabim akademskim uspehom, počasnejšimi reakcijami med vožnjo, tveganim vedenjem, povečano uporabo substanc ... seznam se lahko nadaljuje.
Najhuje pa je, da se pomanjkanje spanja najpogosteje pojavlja pri mladih. To je zato, ker je adolescenca čas pomembnih bioloških in družbenih sprememb, ki so ključne za razvoj osebnosti.
Levenson ugotavlja, da družbeni mediji ter literatura in raziskave na tem področju rastejo in se spreminjajo tako hitro, da jim je težko slediti. "Medtem pa imamo obveznost raziskati posledice - tako dobre kot slabe," pravi. »Svet je šele začel upoštevati vpliv družbenih medijev na naše zdravje. Učitelji, starši in pediatri bi morali najstnike vprašati: Kako pogosto uporabljajo družbena omrežja? kateri čas dneva? Kako se ob tem počutijo?
Da bi omejili negativni vpliv socialnih omrežij na naše zdravje, jih je seveda treba uporabljati zmerno. Sigman pravi, da bi morali čez dan določiti določene trenutke, ko lahko misli odvrnemo od ekranov, in enako narediti za otroke. Trdi, da bi morali starši oblikovati svoje domove tako, da so brez naprav, "tako da družbeni mediji ne prežemajo vsakega dela vašega življenja za stalno." To je še posebej pomembno, ker otroci še niso razvili ustrezne ravni samokontrole, da bi vedeli, kdaj se morajo ustaviti.
Primak se strinja. Ne poziva k prenehanju uporabe družbenih omrežij, ampak predlaga, da razmislite, koliko – in ob kateri uri dneva – to počnete.
Torej, če ste sinoči pred spanjem brskali po svojem viru in se danes počutite malo nerodno, lahko to popravite kdaj drugič. Pol ure pred spanjem odložite telefon in zjutraj se boste bolje počutili.