vsebina
Pridobitev avtonomije
Otrok pri približno 2 letih in pol začuti, da mora stvari narediti sam. Obuj nogavice, pritisni gumb dvigala, si zapne plašč, sam si napolni kozarec... Tehnično je sposoben in čuti. S tem, ko zahteva svojo avtonomijo, tako skuša premakniti meje svojih motoričnih sposobnosti. Še več, s pridobitvijo hoje lahko zdaj hodi sam, kot odrasel, in se zato začne identificirati z odraslimi. Tako razvija vse bolj perečo željo, da bi »naredil, kot oni«, se pravi, da sam izvaja dejanja, ki jih vsak dan vidi, in se postopoma odreka njihovi pomoči.
Bistvena potreba po samozavesti
Otrokom omogoča, da sami, brez pomoči odraslih, pravilno nataknejo rokave puloverja ali zapnejo srajco, da razvijejo svoje sposobnosti in inteligenco. In ko mu prvič uspe sam izvesti svoja dejanja, se mu zdijo kot pravi podvigi. Otrok iz tega pridobi neverjeten ponos in samozavest. Pridobitev avtonomije je tako zanj bistven korak za pridobitev samozavesti. Popolna odvisnost od odraslega je tudi za otroka strašno mučna, ko se znajde v skupnosti z drugimi malčki in vsa pozornost ni več usmerjena vanj.
Potreben korak pred vstopom v šolo
Danes mnogi verjamejo, da so različne stopnje razvoja subjektivne, da je »vse odvisno od otrok«. Toda tako kot obstajajo pravila rasti za telo, obstajajo druga za psiho. Po besedah Françoise Dolto mora tako učenje avtonomije potekati med 22 in 27 meseci. Pravzaprav bi se moral otrok pred vpisom v šolo znati sam umiti, obleči, jesti in uporabljati stranišče. Dejansko njegov učitelj ne bo mogel ves čas stati za njim, da bi mu pomagal, kar ga lahko v stiski, če ne zna ravnati. Vsekakor se otrok na splošno počuti sposobnega izvajati te kretnje okoli 2. leta in dejstvo, da ga na ta način ne spodbujamo, lahko le upočasni njegov razvoj.
Vloga staršev
Otrok vedno verjame, da njegovi starši vedo vse. Če ga slednji ne spodbujajo k avtonomiji, zato sklepa, da nočejo rasti. Otrok se bo nato še naprej "pretvaral" in noče uporabljati svojih novih sposobnosti, da bi mu ugajal. Očitno staršem ta korak ni lahek, saj morajo otroku pokazati vsakodnevne kretnje in mu pomagati, da jih ponovi. To zahteva potrpežljivost, poleg tega pa čutijo, da se njihov otrok z osamosvojitvijo oddalji od njih. Bistveno pa je, da mu dovolite, da premišljeno tvega. Bodite prepričani, da ga podprete, zlasti v primeru neuspeha, da preprečite, da bi se zgradil z idejo, da je neumen ali neroden. Pojasnite mu, da za vsako dejanje obstaja metoda, ki je enaka za vse (odrasle in otroke), ki je ob rojstvu nihče nima in da je učenje nujno prekinjeno z neuspehi.