Trebušna aorta (iz grškega aortê, kar pomeni velika arterija) ustreza delu aorte, največje arterije v telesu.

položaj. Trebušna aorta, ki se nahaja med torakalnim vretencem T12 in ledvenim vretencem L4, predstavlja zadnji del aorte. (1) Sledi padajoči aorti, zadnjemu delu torakalne aorte. Trebušna aorta se konča tako, da se razdeli na dve stranski veji, ki sestavljata levo in desno skupno iliakalno arterijo, ter tretjo srednjo vejo, mediano sakralno arterijo.

Periferne veje. Trebušna aorta povzroča več vej, predvsem parietalno in visceralno (2):

• Spodnje frenične arterije, ki so namenjene spodnji strani diafragme
• Celiakalno deblo, ki se deli na tri veje, skupno jetrno arterijo, vranično arterijo in levo želodčno arterijo. Te veje so namenjene vaskularizaciji jeter, želodca, vranice in dela trebušne slinavke.
• Zgornja mezenterična arterija, ki se uporablja za oskrbo s krvjo v tankem in debelem črevesu
• Nadledvične arterije, ki služijo nadledvičnim žlezam
• Ledvične arterije, ki so namenjene oskrbi ledvic
• Arterije jajčnikov in testisov, ki služijo tako jajčnikom kot delom materničnih cevi in ​​modom
• Spodnja mezenterična arterija, ki služi delu debelega črevesa
• Lumbalne arterije, ki so namenjene za zadnji del trebušne stene
• Srednja sakralna arterija, ki oskrbuje kokciks in križnico
• Navadne iliakalne arterije, ki so namenjene oskrbi organov medenice, spodnjega dela trebušne stene in spodnjih okončin

Namakanje. Trebušna aorta ima pomembno vlogo pri vaskularizaciji telesa zaradi svojih različnih vej, ki oskrbujejo trebušno steno in visceralne organe.

Elastičnost sten. Aorta ima elastično steno, ki ji omogoča, da se prilagodi razlikam v tlaku, ki nastanejo v obdobjih srčnega krčenja in mirovanja.

Anevrizma trebušne aorte je njena dilatacija, ki se pojavi, ko stene aorte niso več vzporedne. Te anevrizme so običajno vretenaste oblike, torej prizadenejo večji del aorte, lahko pa so tudi saciformne, lokalizirane le na delu aorte (3). Vzrok za to patologijo je lahko povezan s spremembo stene, aterosklerozo in je včasih lahko nalezljivega izvora. V nekaterih primerih je anevrizmo trebušne aorte težko diagnosticirati brez posebnih simptomov. To še posebej velja za majhno anevrizmo, za katero je značilen premer trebušne aorte manj kot 4 cm. Kljub temu se lahko čuti nekaj bolečin v trebuhu ali spodnjem delu hrbta. Ko napreduje, lahko anevrizma trebušne aorte povzroči:

• Stiskanje sosednjih organov, kot so del tankega črevesa, sečevod, spodnja votla vena ali celo določeni živci;
• Tromboza, se pravi nastanek strdka, na ravni anevrizme;
• Akutna arterijska obliteracija spodnjih okončin, ki ustreza prisotnosti ovire, ki preprečuje normalno kroženje krvi;
• okužba;
• rupturirana anevrizma, ki ustreza rupturi stene aorte. Tveganje za takšno rupturo postane pomembno, ko premer trebušne aorte presega 5 cm.
• kriza razpok, ki ustreza "pred-rupturi" in ima za posledico bolečino;

Kirurško zdravljenje. Glede na stopnjo anevrizme in bolnikovo stanje se lahko operacija izvede na trebušni aorti.

Zdravniški nadzor. V primeru manjših anevrizem je bolnik pod zdravniškim nadzorom, vendar ni nujno, da je potrebna operacija.

Zdravniški pregled. Najprej se opravi klinični pregled za oceno občutene bolečine v trebuhu in/ali ledvenem delu.

Zdravstveni slikovni pregled Za potrditev diagnoze se lahko opravi ultrazvok trebušne votline. Lahko se dopolni s CT skeniranjem, MRI, angiografijo ali celo aortografijo.

Od leta 2010 se izvajajo številni pregledi za preprečevanje anevrizme trebušne aorte.