Sposobnost odpuščanja

Vsi smo v večji ali manjši meri doživeli izdajo, nepošteno in nezasluženo ravnanje. Čeprav je to običajen življenjski pojav, ki se zgodi vsakomur, nekateri od nas potrebujejo leta, da situacijo opustimo. Danes bomo govorili o tem, zakaj se je pomembno naučiti odpuščati. Sposobnost odpuščanja je nekaj, kar vam lahko kakovostno spremeni življenje. Odpuščanje ne pomeni, da si izbrišete spomin in pozabite, kaj se je zgodilo. To tudi ne pomeni, da bo oseba, ki vas je užalila, spremenila svoje vedenje ali se želela opravičiti – na to nimate vpliva. Odpuščanje pomeni opustiti bolečino in zamere ter iti naprej. Tukaj je zanimiva psihološka točka. Že sama misel, da bi nekoga po vsem, kar je storil, pustil nekaznovanega (še manj odpuščenega!), je neznosna. Poskušamo »izenačiti«, želimo, da občutijo bolečino, ki so nam jo povzročili. V tem primeru je odpuščanje videti kot nič drugega kot izdaja samega sebe. Nekako moraš opustiti ta boj za pravico. Jeza v vas segreje, toksini pa se širijo po telesu. Ampak tukaj je stvar: jeza, zamera, jeza so čustva. Vodi jih želja po pravičnosti. Pod okriljem teh negativnih čustev nam je težko razumeti, da je preteklost v preteklosti in kar se je zgodilo, se je zgodilo. Resnica je, da je odpuščanje opustitev upanja, da se lahko preteklost spremeni. Ker vemo, da je preteklost za nami, razumemo in sprejmemo, da se stanje ne bo vrnilo in postalo tako, kot smo si želeli. Da bi osebi odpustili, si nikakor ne bi smeli prizadevati, da bi odnehali. Sploh se nam ni treba spoprijateljiti. Zavedati se moramo, da je človek pustil pečat v naši usodi. In zdaj se zavestno odločimo za »celjenje ran«, ne glede na brazgotine, ki jih pustijo. Z iskrenim odpuščanjem in izpuščanjem gremo pogumno naprej v prihodnost in ne dovolimo, da nas preteklost več obvladuje. Vedno si je pomembno zapomniti, da so vsa naša dejanja, vse naše življenje rezultat nenehnih odločitev. Enako velja, ko pride čas za odpuščanje. Mi se samo odločimo. Za srečno prihodnost.