Meso je pomemben atribut verske in družbene kulture Bližnjega vzhoda in ali so ga pripravljeni opustiti, da bi rešili gospodarske in okoljske probleme? Amina Tari, aktivistka organizacije PETA (Ljudje za etično ravnanje z živalmi), je pritegnila pozornost jordanskih medijev, ko je na ulicah Amana stopila v solatno obleko. S pozivom »Naj bo vegetarijanstvo del tebe« je poskušala vzbuditi zanimanje za prehrano brez živalskih izdelkov.
Jordanija je bila zadnja postaja PETA-ine svetovne turneje, zelena solata pa morda najbolj uspešen poskus, da bi Arabce spodbudili k razmišljanju o vegetarijanstvu. V arabskih državah argumenti za vegetarijanstvo redko izzovejo odzive.
Mnogi domači intelektualci in celo člani organizacij za zaščito živali pravijo, da je to za vzhodnjaško miselnost težak pojem. Eden od aktivistov PETA, ki ni vegetarijanec, je bil nad početjem organizacije v Egiptu ogorčen.
»Egipt ni pripravljen na tak način življenja. Obstajajo drugi vidiki, povezani z živalmi, ki jih je treba najprej upoštevati,« je dejal.
In medtem ko je Jason Baker, direktor azijsko-pacifiškega poglavja PETA, ugotovil, da z odstranitvijo mesa iz vaše prehrane »naredite več za živali«, ideja ni dobila veliko podpore. V pogovorih z aktivisti tukaj v Kairu je postalo jasno, da je vegetarijanstvo »preveč tuj koncept« za bližnjo prihodnost. In morda imajo prav.
Ramadan je že na obzorju, nato pa Kurban-bajram, praznik, ko milijoni muslimanov po vsem svetu koljejo daritvene ovce: pomembno je, da ne podcenjujemo pomena mesa v arabski kulturi. Mimogrede, stari Egipčani so bili med prvimi, ki so naredili krave za hišne ljubljenčke.
V arabskem svetu obstaja še en močan stereotip glede mesa – to je družbeni status. Samo bogati ljudje si lahko tukaj vsak dan privoščijo meso, revni pa stremijo k temu.
Nekateri novinarji in znanstveniki, ki zagovarjajo stališče nevegetarijancev, trdijo, da so ljudje šli skozi določeno pot evolucije in začeli jesti meso. Tu pa se postavlja drugo vprašanje: ali nismo dosegli takšne stopnje razvoja, da bi lahko samostojno izbirali način življenja – na primer tak, ki ne uničuje okolja in ne povzroča trpljenja milijonov ljudi?
Na vprašanje, kako bomo živeli v naslednjih desetletjih, je treba odgovoriti ne glede na zgodovino in evolucijo. In raziskave kažejo, da je prehod na rastlinsko prehrano eden najlažjih in najučinkovitejših načinov boja proti podnebnim spremembam.
Združeni narodi so izjavili, da je živinoreja (pa naj gre za industrijsko ali tradicionalno kmetovanje) enega od dveh ali treh glavnih vzrokov za onesnaževanje okolja na vseh ravneh – od lokalne do globalne. In prav reševanje problemov z živinorejo bi moralo postati glavno v boju proti izčrpavanju zemlje, onesnaženosti zraka in pomanjkanju vode ter podnebnim spremembam.
Z drugimi besedami, tudi če niste prepričani v moralne koristi vegetarijanstva, a vam je mar za prihodnost našega planeta, potem je smiselno prenehati jesti živali – iz okoljskih in ekonomskih razlogov.
V isti Egipt uvažajo na stotine tisoče govedi za zakol, pa tudi lečo in pšenico ter druge sestavine tradicionalne egipčanske prehrane. Vse to stane veliko denarja.
Če bi Egipt spodbujal vegetarijanstvo kot gospodarsko politiko, bi lahko nahranili milijone Egipčanov, ki so v stiski in se pritožujejo zaradi naraščajočih cen mesa. Kot se spomnimo, je za proizvodnjo 1 kilogramov mesa za prodajo potreben 16 kilogram krme. Gre za denar in izdelke, ki bi lahko rešili problem sestradanega prebivalstva.
Hossam Gamal, uradnik egiptovskega ministrstva za kmetijstvo, ni znal navesti točnega zneska, ki bi ga lahko prihranili z zmanjšanjem proizvodnje mesa, vendar ga je ocenil na "nekaj milijard dolarjev".
Gamal nadaljuje: "Lahko bi izboljšali zdravje in življenjski slog milijonov ljudi, če nam ne bi bilo treba porabiti toliko denarja, da bi zadovoljili željo po uživanju mesa."
Opozarja na druge strokovnjake, na primer tiste, ki govorijo o zmanjševanju poselitvenih površin zaradi sajenja krmnih rastlin. »Skoraj 30 % površine planeta brez ledu se trenutno uporablja za živinorejo,« piše Vidal.
Gamal pravi, da Egipčani jedo vedno več mesa, potreba po živinorejskih farmah pa narašča. Več kot 50 % mesnih izdelkov, porabljenih na Bližnjem vzhodu, prihaja iz tovarniških kmetij, je dejal. Z zmanjšanjem porabe mesa, trdi, "lahko naredimo ljudi bolj zdrave, nahranimo čim več ljudi in izboljšamo lokalno gospodarstvo z uporabo kmetijskih zemljišč za predvideni namen: za pridelke - lečo in fižol - ki jih trenutno uvažamo."
Gamal pravi, da je eden redkih vegetarijancev na ministrstvu, in to je pogosto problem. "Kritizirajo me, ker ne jem mesa," pravi. "Toda če bi ljudje, ki nasprotujejo moji zamisli, pogledali na svet skozi gospodarsko in okoljsko realnost, bi videli, da je treba nekaj izumiti."