vsebina
Morda ste opazili, da ste včasih polni energije in moči, čeprav ste vso noč delali na zanimivem projektu, včasih pa greste spat najkasneje kot običajno, a se zjutraj zbudite povsem prazni. Pogovarjamo se o nezavednih vzrokih utrujenosti in o tem, kako v sebi najti vir vedrine.
Življenje v metropoli, družbena omrežja, informacijski tokovi, komunikacija z drugimi, vsakodnevne skrbi in odgovornosti so vir ne le naših priložnosti in veselja, temveč tudi stres in utrujenost. V vsakodnevnem vrvežu pogosto pozabimo nase in se ujamemo šele, ko telo da jasne signale. Eden od njih je sindrom kronične utrujenosti.
Na svetovanja se pogosto udeležijo stranke, ki imajo na prvi pogled v življenju vse urejeno: dostojno izobrazbo, prestižno službo, urejeno osebno življenje, prijatelje in možnosti potovanj. A za vse to ni energije. Občutek, da se zjutraj zbudijo že utrujeni, zvečer pa ostanejo sile le za ogled serije pri večerji in odhod v posteljo.
Kaj je razlog za takšno stanje telesa? Seveda ne gre podcenjevati načina življenja, ki ga človek vodi. Tudi mnogi to stanje povezujejo z dolgo odsotnostjo sonca. Vendar obstaja več psiholoških razlogov, ki povzročajo utrujenost.
1. Zatiranje svojih čustev in želja
Predstavljajte si, da vas je po delovnem dnevu kolega ali šef prosil, da ostanete in pomagate pri prihajajočem dogodku, vi pa ste imeli načrte za večer. Iz neznanega razloga niste mogli zavrniti, jezili ste se nase in na tiste, ki so se znašli v tej situaciji. Ker niste navajeni govoriti o tem, kar vam ne paše, ste preprosto potlačili jezo in se obnašali kot »dober pomočnik« in »vredni zaposleni«. Vendar se zvečer ali zjutraj počutite preobremenjeni.
Mnogi od nas so navajeni potlačiti svoja čustva. Na partnerja so se jezili zaradi neizpolnjene zahteve, molčali - in potlačeno čustvo je šlo v zakladnico psihe. Užaljeni zaradi zamude zaradi prijatelja, so se odločili, da ne bodo izrazili nezadovoljstva - tudi v prašičku.
Pravzaprav so čustva odličen senzor tega, kar se dogaja, če jih lahko pravilno prepoznaš in vidiš razlog, zakaj jih je povzročil.
Čustva, ki jim nismo dali duška, jih nismo doživeli, potlačeni vase, gredo v telo in z vso svojo težo padejo na nas. To težo v telesu le čutimo kot sindrom kronične utrujenosti.
Z željami, ki si jih ne dovolimo, se zgodi isto. V psihi se kot v posodi kopičita napetost in nezadovoljstvo. Duševni stres ni nič manj hud kot fizični. Zato nam psiha sporoča, da je utrujena in da je čas, da se razbremeni.
2. Želja po izpolnjevanju pričakovanj drugih
Vsak od nas živi v družbi, zato je nenehno pod vplivom mnenj in ocen drugih. Seveda je zelo lepo, ko nas občudujejo in odobravajo. Ko pa stopimo na pot izpolnjevanja pričakovanj nekoga drugega (staršev, partnerja, zakonca ali prijateljev), postanemo napeti.
V tej napetosti se skriva strah pred neuspehom, zatiranje lastnih potreb zaradi želja drugih in tesnoba. Veselje in živahnost, ki nam ju dajejo pohvale ob uspehu, se izkaže, da nista tako dolga kot obdobje napetosti in ju nadomesti novo pričakovanje. Pretiran stres vedno išče izhod, kronična utrujenost pa je ena od varnih možnosti.
3. Strupeno okolje
Zgodi se tudi, da sledimo svojim željam in ciljem, se uresničujemo. Vendar pa v našem okolju obstajajo ljudje, ki razvrednotijo naše dosežke. Namesto podpore smo deležni nekonstruktivne kritike, oni pa se na vsako našo idejo odzovejo s »pogojnim realizemom« in dvomijo, da lahko uresničimo svoje načrte. Takšni ljudje so za nas strupeni in na žalost so med njimi lahko naši ljubljeni – starši, prijatelji ali partner.
Soočanje s strupeno osebo zahteva ogromno sredstev.
Ko razlagamo in zagovarjamo svoje ideje, se ne samo utrudimo, ampak tudi izgubimo vero vase. Zdi se, kdo, če ne blizu, lahko nekaj "objektivno" svetuje?
Seveda se je vredno pogovoriti z osebo, ugotoviti razlog za njegove ostre reakcije in besede ter ga prositi, da izrazi svoje mnenje bolj konstruktivno, da vas podpre. Povsem možno je, da to počne nezavedno, saj je bil tudi sam prej tako komuniciran in je razvil ustrezen vedenjski model. Že dolgo se jo je tako navadil, da njegovih reakcij ne opazi več.
Če pa sogovornik ni pripravljen na kompromise in ne vidi težave, smo pred izbiro: čim bolj zmanjšati komunikacijo ali še naprej trošiti energijo za obrambo naših interesov.
Kako si pomagati?
Živite čustva, bodite pripravljeni doživeti katero koli od njih. Naučite se posredovati svoja čustva drugim na okolju prijazen način in po potrebi zavrnite prošnje. Naučite se govoriti o svojih željah in o tem, kaj je za vas nesprejemljivo.
Vsaka pot, ki te odmakne od samega sebe, prinese napetost, telo pa to takoj signalizira. Sicer pa, kako boste razumeli, da je to, kar počnete, za vas uničujoče?
Pričakovanja druge osebe so njegova odgovornost. Naj se z njimi spopade sam. Ne dajajte ključa do svojega duševnega miru v roke tistih, katerih pričakovanja želite izpolniti. Naredite, kar lahko, in si dovolite, da delate napake.
V sebi ni težko odkriti izvora vedrine. Za to je treba najti in čim bolj zmanjšati vzroke za izgubo energije.
Začnite biti bolj pozorni nase in analizirati, potem pa imate stanje praznine. Mogoče nisi spal en teden? Ali pa se ne slišiš toliko, da telo ni našlo drugega načina, kako bi pritegnilo tvojo pozornost?
Duševno in fizično stanje sta odvisno drug od drugega, kot elementa ene celote - našega telesa. Takoj, ko začnemo opažati in spreminjati tisto, kar nam ne ustreza, se telo takoj odzove: izboljša se naše razpoloženje in več je energije za nove dosežke.