Dedovanje demence: se lahko rešite?

V življenju lahko spremenimo marsikaj – a žal ne lastnih genov. Vsi smo rojeni z določeno genetsko dediščino. Vendar to ne pomeni, da smo nemočni.

Vzemimo za primer demenco: tudi če bi bili v družini primeri te kognitivne motnje, se lahko izognemo isti usodi. "Z določenimi dejanji, s spremembo življenjskega sloga lahko odložimo začetek ali upočasnimo napredovanje demence," je dejal dr. Andrew Budson, profesor nevrologije v Bostonskem zdravstvenem kompleksu veteranov.

Je kriva starost?

Demenca je splošen izraz, tako kot srčna bolezen, in dejansko zajema celo vrsto kognitivnih težav: izgubo spomina, težave pri reševanju problemov in druge motnje v razmišljanju. Eden najpogostejših vzrokov za demenco je Alzheimerjeva bolezen. Demenca se pojavi, ko so možganske celice poškodovane in imajo težave pri medsebojni komunikaciji. To pa lahko bistveno vpliva na način, kako človek razmišlja, čuti in se obnaša.

Raziskovalci še vedno iščejo dokončen odgovor na vprašanje, kaj povzroča pridobljeno demenco in kdo je najbolj ogrožen. Seveda je visoka starost pogost dejavnik, toda če imate v družini anamnezo demence, to pomeni, da ste izpostavljeni večjemu tveganju.

Kakšno vlogo imajo torej naši geni? Zdravniki že leta sprašujejo paciente o sorodnikih prve stopnje – staršeh, bratih in sestrah –, da bi ugotovili družinsko anamnezo demence. Zdaj pa se je seznam razširil na tete, strice in bratrance.

Po besedah ​​dr. Budsona je pri 65 letih možnost za razvoj demence pri ljudeh brez družinske anamneze približno 3 %, pri tistih, ki imajo genetsko predispozicijo, pa tveganje naraste na 6–12 %. Običajno se zgodnji simptomi začnejo približno iste starosti kot družinski član z demenco, vendar so možne razlike.

Simptomi demence

Simptomi demence se lahko pri različnih ljudeh kažejo različno. Po mnenju združenja Alzheimerjeve bolezni posplošeni primeri vključujejo ponavljajoče se težave z:

• kratkoročni spomin – priklic informacij, ki so bile pravkar prejete,
• načrtovanje in priprava znanih obrokov,
• plačevanje položnic,
• sposobnost hitrega iskanja denarnice,
• spominjanje načrtov (obiski pri zdravniku, srečanja z drugimi ljudmi).

Mnogi simptomi se začnejo postopoma in se sčasoma poslabšajo. Če jih opazite pri sebi ali pri bližnjih, je pomembno, da čim prej obiščete zdravnika. Zgodnja diagnoza vam lahko pomaga, da kar najbolje izkoristite razpoložljivo zdravljenje.

Prevzemite nadzor nad svojim življenjem

Žal za to bolezen ni zdravila. Ni 100% zagotovljenega načina, da se zaščitite pred njegovim razvojem. Lahko pa zmanjšamo tveganje, tudi če obstaja genetska predispozicija. Raziskave so pokazale, da lahko nekatere navade pomagajo.

Ti vključujejo redno aerobno vadbo, ohranjanje zdrave prehrane in znatno omejevanje uživanja alkohola. »Enake izbire življenjskega sloga, ki lahko zaščitijo povprečnega človeka, lahko pomagajo tudi ljudem s povečanim tveganjem za demenco,« pojasnjuje dr. Budson.

Nedavna študija skoraj 200 ljudi (povprečna starost 000, brez znakov demence) je preučevala povezavo med izbiro zdravega načina življenja, družinsko anamnezo in tveganjem za demenco. Raziskovalci so zbrali informacije o življenjskem slogu udeležencev, vključno z vadbo, prehrano, kajenjem in uživanjem alkohola. Genetsko tveganje je bilo ocenjeno z uporabo podatkov iz zdravstvene dokumentacije in družinske anamneze.

Vsak udeleženec je prejel pogojno oceno na podlagi življenjskega sloga in genetskega profila. Višji rezultati so bili povezani z dejavniki življenjskega sloga, nižji rezultati pa so bili povezani z genetskimi dejavniki.

Projekt je trajal več kot 10 let. Ko je bila povprečna starost udeležencev 74 let, so raziskovalci ugotovili, da so imeli ljudje z visoko genetsko oceno – z družinsko anamnezo demence – manjše tveganje za njen razvoj, če so imeli tudi visoko oceno zdravega načina življenja. To nakazuje, da lahko pravilne navade pomagajo preprečiti demenco, tudi pri neugodni dednosti.

Toda ljudje z nizkim življenjskim standardom in visokimi genetskimi rezultati so imeli več kot dvakrat večjo verjetnost za razvoj bolezni kot ljudje, ki so vodili zdrav življenjski slog in so pokazali nizko genetsko oceno. Torej tudi če nimamo genetske predispozicije, lahko stanje poslabšamo, če vodimo sedeč življenjski slog, se nezdravo prehranjujemo, kadimo in/ali pijemo preveč alkohola.

"Ta študija je odlična novica za družinske ljudi z demenco," pravi dr. Budson. "Vse kaže na dejstvo, da obstajajo načini, kako prevzeti nadzor nad svojim življenjem."

Bolje pozno kot nikoli

Prej ko začnemo spreminjati svoj življenjski slog, tem bolje. A dejstva tudi kažejo, da nikoli ni prepozno začeti. Poleg tega ni treba spreminjati vsega naenkrat, dodaja dr. Budson: »Spremembe življenjskega sloga lahko zahtevajo čas, zato začnite z eno navado in se osredotočite nanjo, in ko ste pripravljeni, ji dodajte še eno.«

Tukaj je nekaj strokovnih predlogov:

• Nehaj kaditi.
• Pojdite v telovadnico ali pa vsaj vsak dan začnite hoditi nekaj minut, da boste sčasoma lahko za to porabili vsaj pol ure na dan.
• Zmanjšajte uživanje alkohola. Ob dogodkih preklopite na brezalkoholne pijače: mineralno vodo z limono ali brezalkoholno pivo.
• Povečajte vnos polnozrnatih žit, zelenjave in sadja, oreščkov, fižola in mastnih rib.
• Omejite vnos predelanega mesa in živil, narejenih z nasičenimi maščobami in enostavnimi sladkorji.

Strinjam se, da upoštevanje priporočil zdravnikov ni najvišja cena za priložnost, da ostanemo razumni in uživamo v starosti zrelosti in modrosti.

O avtorju: Andrew Budson je profesor nevroznanosti v Bostonskem zdravstvenem kompleksu veteranov.