Namen: vam omogoča, da ugotovite stopnjo odvisnosti od enega od staršev ali od obeh skupaj.
Zgodba
»V gnezdu na drevesu spijo ptički: očka, mama in piščanček. Nenadoma je zavel močan veter, veja se je zlomila in gnezdo je padlo: vsi so končali na tleh. Oče leti in sedi na eni veji, mama na drugi. Kaj naj punca počne?»
Tipični normalni odzivi
— tudi on bo letel in sedel na vejo;
— bo letel k materi, ker se je bal;
— bo letel k očetu, ker je oče močan;
— bo ostal na tleh, ker ne more leteti, bo pa poklical na pomoč in ga bosta očka in mama odnesla.
- Takšni odgovori kažejo, da ima otrok določeno samostojnost in sposobnost odločanja. Verjame v lastno moč, lahko se zanese nase tudi v težkih situacijah.
Odgovori, na katere morate biti pozorni:
— bo ostal na tleh, ker ne more leteti;
— pogine med padcem;
— bo umrl od lakote ali mraza;
— vsi ga bodo pozabili;
Nekdo ga bo stopil.
- Za otroka je značilna odvisnost od drugih ljudi, predvsem od staršev ali tistih, ki sodelujejo pri njegovi vzgoji. Ni navajen samostojnega odločanja, oporo vidi v ljudeh okoli sebe.
Komentar psihologa
V prvih mesecih življenja je preživetje otroka v celoti odvisno od tistih, ki zanj skrbijo. Zasvojenost je zanj edini način za nagonsko zadovoljstvo.
Toga odvisnost od matere se oblikuje, ko jih poberejo ob najmanjšem joku. Otrok se hitro navadi na to in se ne umiri pod nobenimi drugimi pogoji. Takšen otrok je verjetno navezan na mamo in tudi kot odrasel moški bo instinktivno, nezavedno iskal zaščito in pomoč pri materi.
Veliko je odvisno od tega, ali je otrok uspel zadovoljiti svoje psihološke potrebe – po ljubezni, zaupanju, neodvisnosti in priznanju. Če starši otroku niso odrekli priznanja in zaupanja, mu kasneje uspe razviti veščine neodvisnosti in pobude, kar vodi v razvoj njegovega občutka neodvisnosti.
Drugi dejavnik pri oblikovanju samostojnosti je, da otrok v obdobju od 2 do 3 let razvija motorično in intelektualno samostojnost. Če starši ne omejujejo dejavnosti otroka, potem je neodvisen. Naloga staršev v tem obdobju je ločevanje in individualizacija otroka, ki mu omogoča, da se počuti »velikega«. Pomoč, podpora, ne pa skrbništvo, bi morala postati norma za starše.
Nekatere anksiozne in gospodovalne matere otroke nehote navežejo nase do te mere, da v njih ustvarijo umetno ali bolečo odvisnost od sebe in celo od svojega razpoloženja. Te matere, ki doživljajo strah pred osamljenostjo, ga preživijo s pretirano skrbjo za otroka. Takšna navezanost v otroku povzroči infantilnost, nesamostojnost, negotovost v lastne moči in sposobnosti. Do podobnih rezultatov lahko privede pretirana strogost očeta, ki ne samo vzgaja, ampak tudi vzgaja otroka, od njega zahteva brezpogojno poslušnost in ga kaznuje ob najmanjši neposlušnosti.
Testi
- Zgodbe dr. Louise Duess: Projektivni testi za otroke
- Preizkus pravljice "Jagnjetina"
- Preizkus pravljice "Obletnica poroke staršev"
- Preizkus pravljice "Strah"
- Preizkus pravljice "Slon"
- Preizkus pravljice "Sprehod"
- Preizkus pravljice "Novice"
- Preizkus pravljice "Slabe sanje"