Po poročilu Mednarodne agencije za energijo vsako leto umre približno 6,5 milijona ljudi zaradi onesnaženega zraka! Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2012 navaja, da je 3,7 milijona smrti na leto povezanih z onesnaženostjo zraka. Povečanje števila smrtnih žrtev nedvomno poudarja razsežnost problema in nakazuje potrebo po nujnem ukrepanju.
Po raziskavah postaja onesnaženost zraka četrta največja grožnja zdravju ljudi takoj za slabo prehrano, kajenjem in visokim krvnim tlakom.
Po statističnih podatkih umirajo predvsem bolezni srca in ožilja, kot so koronarna bolezen, možganska kap, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak in akutne okužbe spodnjih dihal pri otrocih. Tako je onesnažen zrak najnevarnejša rakotvorna snov na svetu in velja za nevarnejšega od pasivnega kajenja.
Veliko smrti zaradi onesnaženega zraka se zgodi v mestih, ki so se v zadnjih nekaj desetletjih hitro razvila.
7 od 15 mest z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka je v Indiji, državi, ki je v zadnjih letih doživela hitro rast. Indija se za svoje energetske potrebe močno zanaša na premog, pri čemer se pogosto zateka k uporabi najbolj umazanih vrst premoga, da bi ohranila tempo razvoja. Tudi v Indiji je zelo malo predpisov v zvezi z vozili, pogosto pa lahko opazimo ulične požare, ki nastanejo zaradi sežiganja smeti. Zaradi tega so velika mesta pogosto ovita v smog. V New Delhiju se zaradi onesnaženega zraka povprečna življenjska doba skrajša za 6 let!
Razmere še poslabšuje suša, ki jo povzročajo podnebne spremembe, zaradi česar se v zrak dviguje več prašnih delcev.
Po vsej Indiji ima začarani krog onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb zastrašujoče posledice. Himalajski ledeniki na primer zagotavljajo vodo za do 700 milijonov ljudi po vsej regiji, vendar emisije in naraščajoče temperature počasi povzročajo, da se talijo. Ko se krčijo, ljudje poskušajo najti alternativne vire vode, vendar se mokrišča in reke izsušijo.
Izsuševanje mokrišč je nevarno tudi zato, ker se iz izsušenih območij v zrak dvigajo prašni delci, ki onesnažujejo zrak – kar se na primer dogaja v mestu Zabol v Iranu. Podobna težava obstaja v delih Kalifornije, saj Saltonsko morje usiha zaradi prekomernega izkoriščanja vodnih virov in podnebnih sprememb. Kar je bilo nekoč cvetoče vodno telo, se spreminja v opustošeno območje, ki prebivalstvo izčrpava z boleznimi dihal.
Peking je svetovno znano mesto po zelo nihajoči kakovosti zraka. Umetnik, ki se imenuje Brother Nut, je tam izvedel zanimiv poskus, da bi pokazal stopnjo onesnaženosti zraka. Po mestu se je sprehajal s sesalnikom, ki je sesal zrak. Po 100 dneh je iz delcev, ki jih je posesal sesalnik, naredil opeko. Tako je družbi posredoval zaskrbljujočo resnico: vsak človek, ki se sprehaja po mestu, lahko v svojem telesu kopiči podobno onesnaženje.
V Pekingu, kot v vseh mestih, zaradi onesnaženosti zraka najbolj trpijo revni, saj si ne morejo privoščiti dragih čistilnih naprav in pogosto delajo na prostem, kjer so izpostavljeni onesnaženemu zraku.
Na srečo se ljudje zavedajo, da je preprosto nemogoče več prenašati to situacijo. Pozivi k dejanjem se slišijo po vsem svetu. Na Kitajskem se denimo krepi okoljsko gibanje, katerega pripadniki nasprotujejo grozljivi kakovosti zraka ter gradnji novih premogovniških in kemičnih tovarn. Ljudje se zavedajo, da bo prihodnost v nevarnosti, če ne bomo ukrepali. Vlada se na pozive odziva tako, da poskuša ozeleniti gospodarstvo.
Čiščenje zraka je pogosto tako preprosto kot sprejetje novih emisijskih standardov za avtomobile ali čiščenje smeti v soseski. Na primer, New Delhi in Nova Mehika sta sprejela strožji nadzor vozil za zmanjšanje smoga.
Mednarodna agencija za energijo je dejala, da bi 7-odstotno povečanje letnih naložb v rešitve za čisto energijo lahko rešilo problem onesnaženosti zraka, čeprav bo verjetno potrebnih več ukrepov.
Vlade po vsem svetu ne bi smele več samo opuščati fosilnih goriv, ampak začeti drastično zmanjševati njihovo uporabo.
Problem postane še bolj pereč, če upoštevamo pričakovano rast mest v prihodnosti. Do leta 2050 bo 70 % človeštva živelo v mestih, do leta 2100 pa bi lahko svetovno prebivalstvo naraslo za skoraj 5 milijard ljudi.
Ogroženih je preveč življenj, da bi kar naprej odlagali spremembe. Prebivalci planeta se morajo združiti v boju proti onesnaženosti zraka in prispevek vsakega človeka bo pomemben!