Fundus je oftalmološki pregled, ki vam omogoča vizualizacijo globokih struktur očesa. Uporaben je za diagnosticiranje oftalmoloških bolezni, pa tudi za diagnozo in spremljanje poškodb mrežnice zaradi splošnih bolezni, kot je sladkorna bolezen.

Fundus je neboleč oftalmološki pregled, namenjen preučevanju struktur očesa, ki se nahajajo na zadnji strani leče: steklastega telesa, mrežnice, osrednjega dela mrežnice ali makule, ki jo sestavljajo celice mrežnice, ki se imenujejo stožci, ki omogočajo barvo. vid in natančen vid in paličice, ki so na preostalem delu mrežnice in omogočajo nočni vid in manj natančen brez barv..., papila, del mrežnice, skozi katerega živec zapusti optiko ter arterije in žile mrežnice) in še posebej mrežnica.

Oko je na primer okroglo kot balon, fundus pa omogoča, da skozi odprtino zenice (majhno okence, črni krog na sredini obarvane šarenice očesa) vidimo notranjost »balona«.

Uporablja se za odkrivanje nekaterih očesnih motenj (diabetična retinopatija, starostna degeneracija rumene pege itd.) ali za spremljanje njihovega razvoja. Obstaja več tehnik fundusa: z oftalmoskopom, z biomokroskopom ali špranjsko svetilko s 3-zrcalnim steklom, z OCT ali optično koherenčno tomografijo.

Fundus je pregled, ki lahko diagnosticira in spremlja oftalmološke bolezni, kot so starostna degeneracija rumene pege (AMD), glavkom, odmik mrežnice. In diagnoza in spremljanje hipertenzivne retinopatije, povezane z visokim krvnim tlakom, kot tudi retinopatije pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Retinopatija je bolezen mrežnice ali krvnih žil v mrežnici. Fundus se lahko izvaja v kateri koli starosti, tudi pri nedonošenčkih, s prilagoditvijo tehnike pregleda.

Priporočljivo je, da naredite fundus ob rojstvu, če je otrokova zenica bela, pri starosti 1 leta, 3 leta, 5 let, nato vsakih 5 let, če ni kaj gledati. Od starosti prezbiopije jo je treba pogosteje spremljati. Pri znanih težavah z mrežnico (npr. diabetična retinopatija) je treba pregled fundusa opraviti letno, pri motnjah vida, kot so kratkovidnost, daljnovidnost ali hiperopija, pa vsaki dve leti.

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo se fundus izvaja vsaj enkrat letno v vseh starostnih obdobjih, pogosteje pri diabetični retinopatiji, ki se zelo učinkovito zdravi z laserjem ali injekcijami in preprečuje izgubo očesa.

Nujni primeri

Fundus se lahko opravi tudi nujno, če imate določene simptome, kot so nenaden padec ostrine vida, zamegljenost vida, bolečina, zaznavanje letečih muh ali vtis črne tančice, ali če ste utrpeli travmo, ki jo je treba zaznati, npr. na primer odmik mrežnice.

Pred prehodom fundusa ni treba sprejeti nobenih posebnih previdnostnih ukrepov. Le sneti morate kontaktne leče in ne nanašati ličil na oči. V nekaterih primerih se v oči vkapajo kapljice za oči za pregled, da razširijo zenico. Traja od 20 do 45 minut, da se zenice razširijo.

Za izpit postavite čelo in brado za špranjsko svetilko. Ta pregled je neboleč in traja 5 do 10 minut. Za omrtvičenje roženice lahko uporabite anestetične kapljice za oko.

Bodite previdni, po testu boste imeli zamegljen vid, če ste imeli kapljice za oko in ne boste mogli voziti. Zato je priporočljivo, da pridete na fundus v spremstvu ali z javnim prevozom. Pri močni svetlobi je po tem pregledu priporočljivo nositi sončna očala, če imate razširjene zenice.

Rezultati fundusa so takoj znani.

Makularna degeneracija (AMD)

Fundus lahko zazna starostno degeneracijo rumene pege (AMD), ki je lahko suha ali mokra. Starostna makularna degeneracija (AMD) je skupek degenerativnih lezij, ki so posledica genetskih in/ali okoljskih dejavnikov občutljivosti, ki spremenijo osrednji del mrežnice, ki je pogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let. Kadilci imajo 4-krat več AMD in prej. V primeru suma na AMD v fundusu se opravijo dodatne preiskave: angiografija in optična koherentna tomografija (oz. OCT).

glavkom

Fundus lahko razkrije glavkom, če je opažena nenormalnost optične papile (glave vidnega živca) in optičnih vlaken. Za diagnosticiranje glavkoma je potrebno tudi merjenje očesnega tlaka in pregled iridokornealnega kota, imenovanega gonioskopija. Prizadetost vidnega živca je potrjena s pregledom OCT.

Glavkom je zahrbtna bolezen, zaradi katere ste slepi, saj bolnik v letih evolucije nima nobenih znakov ali simptomov, to opazi šele pri oftalmološkem pregledu z merjenjem očesnega tlaka, analizo živca. optike in njenih papil (OCT in fundus) ter s podrobno analizo vidnega polja. Obstajata dve vrsti glavkoma, ki lahko obstajata sočasno: glavkom z zaprtim zakotjem (kot se pregleda z gonioskopijo, vendar pred razširitvijo zenice) in glavkom z odprtim zakotjem, ki ustreza bolezni vidnega živca zaradi očesne hipertenzije, zaradi dednosti ali zaradi slabega krvnega obtoka.

Pri glavkomu zaprtega zakotja se v primeru krize vidni živec uniči v 6 urah. Tako zelo boli, da takoj opaziš težavo in greš na urgenco. Fundus pomaga preprečiti to situacijo. Ko oftalmolog opazi nevarnost zapiranja kota z špranjsko svetilko (fundus) in z gonioskopijo, lahko težavo odpravi z majhnim laserjem.

Diabetična retinopatija

Biomikroskopski pregled fundusa po razširitvi zenice lahko razkrije diabetično retinopatijo. Fundus je treba dopolniti s fotografijami fundusa.

Fundus se lahko uporablja za postavitev diagnoze hipertenzivne retinopatije v kontekstu arterijske hipertenzije.

Cena fundusa z biomikroskopijo je 28,29 evra. Fundus po OCT ima strošek 62,02 evra. Konvencionalna cena za fundus z dilatacijo je 35,91 €. Preostanek, ki ga je treba plačati, in morebitne presežne provizije lahko krije vaša vzajemna zavarovalnica.