Sodobni ritem življenja ne pušča niti minute prostega časa. Seznami opravil, službeni in osebni: naredite več danes, da boste lahko jutri naredili še več. Tako ne bomo dolgo zdržali. Vsakodnevna ustvarjalna dejavnost lahko pomaga zmanjšati raven stresa. Hkrati pa prisotnost ustvarjalnih talentov in sposobnosti ni potrebna.
Ni pomembno, ali rišete, plešete ali šivate – vsaka dejavnost, pri kateri lahko pokažete svojo domišljijo, je dobra za vaše zdravje. Nič čudnega, da Kitajci ure sedijo nad hieroglifi, budisti pa slikajo pisane mandale. Te vaje lajšajo stres bolje kot katera koli pomirjevala in se po stopnji vpliva lahko primerjajo z meditacijo.
Psihologi z univerze Drexel (ZDA) pod vodstvom likovnega terapevta Girije Kaimala so raziskovali vpliv ustvarjalnosti na zdravje in duševno počutje.1. V poskusu je sodelovalo 39 odraslih prostovoljcev, starih od 18 do 59 let. 45 minut so se ukvarjali z ustvarjalnostjo — slikano, izklesano iz gline, izdelano kolaže. Niso imeli nobenih omejitev, njihovo delo ni bilo ovrednoteno. Vse kar si moral narediti je bilo ustvariti.
Pred in po poskusu so udeležencem odvzeli vzorce sline in preverili vsebnost kortizola, hormona stresa. Visoka raven kortizola v slini v večini primerov kaže na to, da oseba doživlja hud stres, in obratno, nizka raven kortizola kaže na pomanjkanje stresa. Po 45 minutah ustvarjalne aktivnosti je vsebnost kortizola v telesu večine subjektov (75%) izrazito zmanjšal.
Tudi začetniki občutijo antistresni učinek ustvarjalnega dela
Poleg tega so udeležence prosili, naj opišejo občutke, ki so jih doživeli med eksperimentom, iz njihovih poročil pa je bilo tudi razvidno, da so ustvarjalne dejavnosti zmanjšale raven stresa in tesnobe ter jim omogočile pobeg od skrbi in težav.
"Res je pomagalo pri sprostitvi," pravi eden od udeležencev eksperimenta. — V petih minutah sem nehal razmišljati o prihajajočem poslu in skrbeh. Ustvarjalnost je pomagala pogledati na dogajanje v življenju z drugega zornega kota.
Zanimivo je, da prisotnost ali odsotnost izkušenj in veščin pri kiparstvu, risanju in podobnih dejavnostih ni vplivala na znižanje ravni kortizola. Antistresni učinek so v celoti občutili tudi začetniki. Po lastnih besedah so bile ustvarjalne dejavnosti v veselje, dovolile so jim, da se sprostijo, naučijo nekaj novega o sebi in se osvobodijo omejitev.
Ni naključje, da se umetnostna terapija uporablja kot ena od metod psihoterapije.
1 G. Kaimal et al. «Zmanjšanje ravni kortizola in odzivi udeležencev po ustvarjanju umetnosti», Art Therapy: Journal of the American Art Therapy Association, 2016, letn. 33, št. 2.