Nagnjenost k fotografiranju vsega po vrsti: hrane, znamenitosti, sebe - mnogi menijo, da je odvisnost. Zdaj imajo tisti, ki radi objavljajo svoje fotografije na družbenih omrežjih, vreden odgovor na ta očitek. Američanka Christine Deal je dokazala, da nas že slika z večerje, objavljena na Instagramu (v Rusiji prepovedana ekstremistična organizacija), osreči.
Nekoč je bila fotografija drag užitek. Zdaj za fotografiranje potrebujete samo pametni telefon, prostor na pomnilniški kartici in potrpljenje prijatelja, ki je prisiljen gledati fotografiranje v skodelici kapučina.
»Pogosto nam pravijo, da nam nenehno fotografiranje preprečuje, da bi zaznali svet v polni moči,« pravi dr. Kristin Diehl, profesorica na Univerzi Južne Kalifornije (ZDA), »obstaja izjava, da fotografije motijo zavest, leča pa postane ovira med nami in realnim svetom.»
Christine Deal je izvedla serijo devetih poskusov1, ki je raziskovala čustva ljudi ob fotografiranju. Izkazalo se je, da proces fotografiranja naredi ljudi srečnejše in vam omogoča, da doživite trenutek bolj živo.
»Ugotovili smo, da ko fotografirate, vidite svet nekoliko drugače,« pojasnjuje Christine Deal, »ker vaša pozornost je vnaprej osredotočena na tiste stvari, ki jih želite zajeti in jih zato ohraniti v spominu. To vam omogoča, da se popolnoma potopite v dogajanje in pridobite največja čustva.
Glavna pozitivna čustva prinaša proces načrtovanja fotografije
Na primer potovanja in ogledi. V enem poskusu so Christine Diehl in njeni sodelavci 100 ljudi posadili na dva dvonadstropna turistična avtobusa in jih odpeljali na ogled najbolj slikovitih točk Filadelfije. Na enem avtobusu so vozila prepovedali, na drugem pa so udeleženci dobili digitalne fotoaparate in jih prosili, naj med ogledom fotografirajo. Po rezultatih ankete je bilo potovanje veliko bolj všeč ljudem iz drugega avtobusa. Poleg tega so se počutili bolj vključene v proces kot njihovi kolegi iz prvega avtobusa.
Nenavadno je, da učinek deluje tudi med dolgočasnimi študijskimi obiski arheoloških in znanstvenih muzejev. Prav na ogled tovrstnih muzejev so znanstveniki poslali skupino študentov, ki so dobili posebna očala z lečami, ki sledijo smeri njihovega pogleda. Preiskovanci so bili pozvani, naj fotografirajo, kar koli želijo. Po poskusu so vsi dijaki priznali, da so jim bile ekskurzije zelo všeč. Po analizi podatkov so avtorji raziskave ugotovili, da so udeleženci dlje strmeli v stvari, ki so jih nameravali ujeti na kamero.
Christine Diehl hiti razveseljevati tiste, ki svoje kosilo radi fotografirajo na Instagramu (v Rusiji prepovedana ekstremistična organizacija) ali delijo zajtrk na Snapchatu. Udeležence so prosili, naj posnamejo vsaj tri slike svoje hrane med vsakim obrokom. To jim je pomagalo, da so bolj uživali v obroku kot tisti, ki so preprosto jedli.
Po mnenju Christine Diehl nas ne pritegne proces snemanja ali celo »všečki« prijateljev. Načrtovanje prihodnjega posnetka, sestavljanje kompozicije in predstavitev končnega rezultata nas osrečuje, živimo zavestno in uživamo v tem, kar se dogaja.
Zato med prazniki ne pozabite na socialna omrežja. Ni kamere? Brez težav. "Fotografirajte v mislih," svetuje Christine Diehl, "deluje enako dobro."
1 K. Diehl et. al. »Kako fotografiranje poveča užitek v izkušnjah«, Journal of Personality and Social Psychology, 2016, št. 6.