HDL – »dober« holesterol, vendar ne pomaga vedno

Srčni infarkt se lahko zgodi tudi pri ljudeh, ki imajo visoko raven tako imenovanega dobrega holesterola. Ugotovite, zakaj nas HDL ne ščiti vedno učinkovito pred aterosklerozo in kakšne skrivnosti nam še skriva.

1. V splošnem se holesterol deli na "dober" in "slab".
2. Pravzaprav se ena frakcija šteje za neugodno, medtem ko se o drugi dejansko govori le v pozitivnem kontekstu
3. Vendar to ne drži povsem. "Dober" holesterol je lahko tudi škodljiv
4. Več aktualnih informacij najdete na spletni strani Onet.

Holesterol ima veliko imen! Ena najbolj znanih oblik, ki se pojavlja v človeškem telesu, je tako imenovani HDL (okrajšava za lipoprotein visoke gostote), ki ga zdravniki imenujejo dober holesterol. Študije so pokazale, da ima njegova visoka koncentracija v krvi zaščitni učinek, saj zmanjšuje tveganje za razvoj ateroskleroze, ki je resna bolezen arterij, ki lahko povzroči srčni infarkt ali možgansko kap.

Žal to ne pomeni, da lahko vsi, ki imajo v krvi veliko HDL delcev, pomirijo in popolnoma pozabijo na tveganje za aterosklerozo.

Dober holesterol in tveganje za srčni infarkt

Čeprav sodobni znanstveniki in zdravniki o holesterolu HDL vedo že precej, priznavajo, da njegove molekule skrivajo še marsikatero skrivnost.

– Po eni strani epidemiološke in populacijske študije vedno kažejo, da imajo ljudje z visokim holesterolom HDL manj primerov koronarne srčne bolezni (manjše tveganje), ljudje z nizko ravnjo HDL pa imajo pogosteje koronarno srčno bolezen (večje tveganje). Po drugi strani pa iz prakse vemo, da se srčni infarkt lahko pojavi tudi pri ljudeh z visokim HDL. To je paradoks, saj omenjene epidemiološke študije kažejo nekaj drugega – pravi prof. Barbara Cybulska, zdravnica, ki se že vrsto let ukvarja s preventivo srčno-žilnih bolezni, raziskovalka na Inštitutu za živilstvo in nutricionistiko (IŻŻ).

1. Simptomi visokega holesterola

Tako da je na koncu vse odvisno od konkretnega primera.

– In res glede na stanje delcev HDL pri danem bolniku. Pri nekaterih ljudeh bo HDL visok in se bodo zaradi tega izognili srčnemu infarktu, saj bo struktura HDL delcev zagotovila njihovo pravilno delovanje, pri drugih pa bo kljub visokemu HDL tveganje za srčni infarkt veliko, zaradi na nepravilno strukturo molekule HDL – pojasnjuje prof. Barbara Cybulska.

Ali obstajajo zdravila, ki zvišujejo dober holesterol?

Trenutno ima medicina na voljo zdravila, ki učinkovito znižujejo koncentracijo LDL v krvi, kar zmanjšuje tveganje za koronarno srčno bolezen in s tem tudi njen klinični zaplet, to je srčni infarkt.

Vendar pa znanstveniki po razvoju zdravil za zniževanje LDL niso zaspali na lovorikah. Že dlje časa se trudijo razviti tudi zdravila, ki bodo zvišala raven dobrega holesterola.

– Ta zdravila so bila razvita, vendar kljub zvišanju ravni HDL holesterola njihova uporaba ni zmanjšala tveganja za koronarno srčno bolezen. Izkazalo se je, da je frakcija HDL zelo heterogena, sestavljena je namreč iz zelo različnih molekul: manjših in večjih, ki vsebujejo več ali manj beljakovin, holesterola ali fosfolipidov. Torej ni enega HDL. Na žalost še vedno ne vemo, katera različica HDL ima antiaterosklerotične lastnosti in kako povečati njegovo koncentracijo v krvi, priznava prof. Barbara Cybulska.

Na tem mestu je vredno razložiti, kaj točno je antiaterosklerotični učinek HDL.

– HDL delci prodrejo tudi skozi arterijsko steno, vendar je njihov učinek popolnoma drugačen kot LDL. Imajo sposobnost, da vzamejo holesterol iz arterijske stene in ga prenesejo nazaj v jetra, kjer se pretvori v žolčne kisline. HDL je torej pomemben element povratnega mehanizma v ravnovesju holesterola v telesu. Poleg tega ima HDL številne druge antiaterosklerotične učinke. Najpomembnejši pa je obratni transport holesterola iz arterijske stene v jetra, poudarja prof. Barbara Cybulska.

Kot lahko vidite, imajo jetra pomembno vlogo pri tem procesu.

– LDL nastajajo v obtoku iz lipoproteinov, imenovanih VLDL, ki nastajajo v jetrih, medtem ko HDL nastajajo neposredno v jetrih. Zato ne prehajajo v kri neposredno iz zaužite hrane, kot mnogi zmotno mislijo – pravi strokovnjak IŻŻ.

Dober holesterol: zakaj ne pomaga vedno?

Na žalost obstaja kar nekaj možnih razlogov za neučinkovitost HDL v boju proti aterosklerozi.

– Različne bolezni in celo starost delajo delce HDL disfunkcionalne in okvarjene. Izgubijo antiaterosklerotične lastnosti, vklj. to velja za ljudi s sladkorno boleznijo, debelostjo ali koronarno srčno boleznijo. Nekatere avtoimunske bolezni lahko tudi poslabšajo aktivnost HDL, opozarja prof. Barbara Cybulska.

Zato se tudi, če ima nekdo visok HDL, ne more počutiti popolnoma varnega.

– HDL delci morda ne bodo mogli sprejeti holesterola iz arterijske stene ali morda nimajo antioksidativnih lastnosti, ki preprečujejo oksidacijo LDL holesterola. Kot veste, je njegova oksidirana oblika najbolj aterogena (aterogena) – pravi prof. Barbara Cybulska.

Preženemo aterosklerozo: pomen telesne dejavnosti

Na srečo obstajajo tudi optimistične novice iz sveta znanosti glede HDL, kot je dejstvo, da povečana telesna aktivnost ustvarja aktivne, anti-aterosklerotične delce HDL.

– Da bi dosegli ta učinek, potrebujete vsaj 30 minut aerobne vadbe na dan, kot je plavanje, hitra hoja ali kolesarjenje. To je zelo pomembna novica, saj tega doslej še nobeno zdravilo ne zmore. Koncentracijo HDL je treba povečati predvsem pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi – pravi prof. Barbara Cybulska.

Strokovnjak predlaga, da za povečanje koncentracije HDL poleg povečane telesne aktivnosti Evropsko kardiološko združenje priporoča še: zmanjšanje porabe transmaščobnih kislin, opustitev kajenja, zmanjšanje porabe monosaharidov in disaharidov (enostavnih sladkorjev) ter telesno težo. zmanjšanje.

Toda po mnenju prof. Cybulska Ne moremo si delati utvar, da je celo dobro delujoč HDL sposoben popraviti vso škodo, ki jo je povzročila večletna povišana raven LDL holesterola.

– Zato je pomembno preprečiti zvišanje LDL holesterola že v otroštvu (z ustrezno prehrano), če pa je zvišan, ga je treba zmanjšati (z dieto in zdravili). Zdravila lahko povzročijo celo delno regresijo, to je zmanjšanje volumna aterosklerotičnega plaka, vendar je prizadet le njegov lipidni (holesterolski) del. Potem se holesterol iz oblog zmanjša – pravi prof. Barbara Cybulska.

To je še posebej pomembno pri mladih aterosklerotičnih plakih, saj ti najpogosteje počijo in povzročijo nevarne strdke (ki lahko zaprejo pretok krvi in ​​povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap).

»To je zato, ker imajo mlade obloge v sebi veliko holesterola, nimajo pa še fibroznega ovoja, ki bi jih ščitil pred krvnim obtokom. Kar zadeva stare, poapnele, fibrozne obloge, se tudi te lahko zmanjšajo, vendar le v holesterolnem delu – pravi strokovnjakinja IŻŻ.

Pri mladih ljudeh so aterosklerotični plaki neizogibno tudi mladi. Vendar obstajajo izjeme od tega pravila. Na žalost imajo lahko tudi napredovale aterosklerotične plake.

– Prezgodnji srčni infarkt pri ljudeh v mladosti je lahko posledica družinske hiperholesterolemije. Pri takih ljudeh se ateroskleroza razvija tako rekoč od otroštva, saj so arterije nenehno pod vplivom visoke ravni holesterola. Zato bi morali vsi, še posebej ljudje z družinsko anamnezo prezgodnjih srčno-žilnih bolezni, preveriti holesterol v krvi, priporoča prof. Barbara Cybulska.

1. Simptomi družinske hiperholesterolemije, ki bi jih moral poznati vsak [POJASNJENO]

Dober in slab holesterol: kakšni so standardi?

Ko se zavedate tveganja, povezanega z neustreznimi ravnmi holesterola, je pomembno, da poznate alarmne prage, povezane s tem.

– Velja, da je za zdravje varna raven LDL holesterola v krvi pod 100 mg/dL, torej pod 2,5 mmol/L. Verjetno pa je optimalna raven za zdravje še nižja, pod 70 mg/L. dL. Pri boleznih srca in ožilja, vključno s koronarno boleznijo (miokardni infarkt ali možganska kap v anamnezi), sladkorni bolezni ali kronični ledvični bolezni, je zaželeno vzdrževati raven holesterola LDL pod 70 mg/dL, svetuje prof. Barbara Cybulska.

Zahteve so torej tem večje, čim večje je tveganje za te resne bolezni oziroma njihove zaplete pri bolniku.

– Ko gre za holesterol HDL, se vrednost pod 40 mg/dL, to je pod 1 mmol/L pri moških in pod 45 mg/dL, to je pod 1,2 mmol/L pri ženskah, šteje za slabo, nezadostno. koncentracijo – spomni prof. Barbara Cybulska.

Imate slab holesterol? Spremenite način življenja in prehrane

Če se želite izogniti motnjam lipidov in aterosklerozi, v vsakdanjem življenju upoštevajte čim več naslednjih priporočil:

1. telesna aktivnost (vsaj 30 minut 5 dni na teden),
2. prehrana, bogata z zelenjavo (200 g ali več na dan) in sadjem (200 g ali več)
3. omejite uživanje nasičenih maščob (s katerimi so bogate predvsem živalske maščobe) – po možnosti pod 10 % dnevne količine zaužite energije s hrano,
4. nadomestiti nasičene maščobe s večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (njihov vir so predvsem rastlinska olja, pa tudi mastne ribe),
5. zmanjšati porabo transmaščob (sem sodijo že pripravljene slaščice, instant pripravljene jedi in hitra hrana),
6. zmanjšajte porabo soli pod 5 g na dan (ena zravnana čajna žlička),
7. zaužijte 30-45 g vlaknin na dan, po možnosti iz polnozrnatih žitnih izdelkov,
8. jejte ribe 1-2 krat na teden, vključno z mastnimi (npr. Skuša, sled, morska plošča),
9. pojejte 30 g neslanih oreščkov na dan (npr. orehi)
10. omejite uživanje alkohola (če sploh pijete), moški: do 20 g čistega alkohola na dan, ženske pa do 10 g,
11. Prav tako je najbolje, da se popolnoma opustite sladkih pijač.