Poškodbe glave

V skladu s svojim poslanstvom se uredništvo MedTvoiLokony trudi zagotoviti zanesljive medicinske vsebine, podprte z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. Dodatna zastavica »Preverjena vsebina« pomeni, da je članek pregledal ali napisal neposredno zdravnik. To dvostopenjsko preverjanje: medicinski novinar in zdravnik nam omogoča zagotavljanje najkakovostnejše vsebine v skladu s trenutnim medicinskim znanjem.

Našo zavzetost na tem področju je med drugim cenilo tudi Društvo novinarjev za zdravje, ki je uredništvu MedTvoiLokony podelilo častni naziv Veliki pedagog.

Poškodbe glave so najpogostejši vzrok smrti pri mlajših od 40 let. V 70 % primerov je vzrok poškodba možganov.

Nekaj ​​besed o poškodbah glave ...

Najbolj nevarne za možgane so poškodbe glave, ki povzročijo hitro pospeševanje ali zakasnitev gibanja glave, na primer pri prometnih nesrečah. Ko pride do poškodbe, se lobanja premakne v smeri sile, hitreje kot njena vsebina, možgani. Ta zamuda povzroči zmečkanino in poškodbe v možganih ne le tam, kjer je sila uporabljena neposredno, ampak tudi tkivo, ki se nahaja na nasprotni strani, kjer se ustvari podtlak.

Stopnja in obseg poškodba možganov ni vedno posledica resnosti poškodbe. Lahko je relativno majhen, npr. padec s postelje, in povzroči velik hematom in smrt bolnika. Zelo dramatične prometne nesreče, v katerih je avto popolnoma uničen, se lahko končajo le z odrgninami povrhnjice in kratkotrajnim glavobolom.

Simptomi poškodb glave

Posledice poškodbe glave so lahko:

  1. poškodbe lasišča,
  2. zlom lobanjskih kosti,
  3. pretres možganov,
  4. kontuzija možganov,
  5. intrakranialni hematom.

Najpomembnejša determinanta resnosti poškodbe je izguba zavesti, ki nastopi takoj po poškodbi, in njeno trajanje. Izguba zavesti, ki traja več kot 6 ur, je merilo, ki omogoča diagnozo hude možganske poškodbe s 50-odstotno smrtnostjo. Drugi simptom poškodbe, ki je pomemben pri oceni njene resnosti, je amnezija samega dogodka in predhodnega obdobja (retrogradna amnezija). Po obdobju nezavesti se pojavi zmedenost, to je motnja orientacije o času, kraju in celo samem sebi, ki jo spremljajo vznemirjenost, tesnoba in blodnje.

Najmanj resna posledica poškodbe glave je kontuzija or hematom v površinskih tkivih glave. Poškodbe, vidne na koži, običajno spremljata bolečina in vrtoglavica, katere trajanje je odvisno predvsem od psihične reakcije na poškodbo. Trajajo lahko več ur ali dni, v redkih primerih pa tudi do nekaj tednov. Nevrološki pregled ne kaže znakov poškodbe možganov.

Resnejša in dolgotrajnejša obolenja se pojavijo v primeru zlomi lobanjskih kosti. Ti zlomi so lahko samo linearni zlomi ali zlomi z več zlomi s premikom kostnih drobcev proti notranjosti lobanje. Glede na to, ali je pokrovna koža raztrgana ali ne, delimo zlome na odprte in zaprte. Odprti zlomikjer pride do prekinitve kontinuitete tkiv, zahtevajo takojšen kirurški poseg zaradi možnosti intrakranialne okužbe.

Za vsako od naštetih posledic poškodbe glave lahko pride do popolnega okrevanja, vztrajanja rezidualnih nevroloških simptomov ali t.i. subjektivni posttravmatski sindrom. Ta izraz vključuje dolgotrajno vztrajanje glavobolov in drugih simptomov, kot so:

  1. omotica,
  2. motnje koncentracije in pozornosti,
  3. oslabitev spomina,
  4. splošna šibkost

Pri nevrološkem pregledu ali pri ponovnih dodatnih pregledih ni opaziti simptomov možganske okvare.

Poškodbe glave – zapleti

Med številnimi možnimi zapleti po poškodbah glave je posttravmatska epilepsija. Epileptični napad, povezan s poškodbo, se lahko pojavi takoj po poškodbi ali čez čas, do dve leti po poškodbi. Epilepsija se pogosto razvije po poškodbah s poškodbo možganskega tkiva, predvsem po odprtih zlomih s poškodbo možganov, veliko redkeje po drugih lažjih poškodbah. Najpogosteje se kaže v seriji velikih napadov ali žariščnih napadov, povezanih z določenim področjem travmatične poškodbe. Zelo redko so to napadi kratkotrajne izgube zavesti, ti manjši napadi.

Pri bolnikih z odprtim zlomom z možgansko poškodbo obstaja indikacija za profilaktično zdravljenje epilepsijepreden se pojavijo napadi. V vseh drugih primerih se zdravljenje ne začne, dokler se ne pojavi prvi napad.

Še ena, neugodna, pozna posledica poškodbe je lahko omamljenost, ki se razvije razmeroma hitro po obsežni ali večkratni zmečkanini ali hematomu ali počasi, tudi po manjši poškodbi možganov. Običajno je to stabilna demenca brez nagnjenosti k nadaljnjemu naraščanju skozi čas. Simptomi intelektualne disfunkcije in bolnikovo vedenje se ne razlikujejo od drugih vrst demence.

Posledice poškodbe se lahko pokažejo takoj po njej ali z nekaj zamude. V vsakem primeru izgube zavesti, tudi začasne, po poškodbi, bolnik potrebuje opazovanje. V primeru naraščajočega glavobola, slabosti, bruhanja in omotice je potreben posvet z nevrologom.

Posebej moteč simptom je ponavljajoče se stopnjevanje motenj zavesti in pojav nevroloških simptomov, kot so:

  1. ptoza
  2. pareza okončin,
  3. motnje govora,
  4. okvare v vidnem polju,
  5. razširitev zenice na enem očesu.

Bolnike je treba takoj hospitalizirati in v mnogih primerih opraviti operacijo. Od hitrosti prepoznavanja motečih simptomov in prevoza v bolnišnico je odvisno bolnikovo življenje in resnost poznih posledic poškodbe.

Vsebina spletnega mesta medTvoiLokony je namenjena izboljšanju, ne nadomestitvi stika med uporabnikom spletnega mesta in njegovim zdravnikom. Spletno mesto je namenjeno zgolj informiranju in izobraževanju. Preden upoštevate strokovna znanja, zlasti zdravniške nasvete, vsebovane na naši spletni strani, se morate posvetovati z zdravnikom. Upravitelj ne nosi nobenih posledic zaradi uporabe informacij na spletnem mestu.

Pustite Odgovori