Nekateri Američani so po zadnjem izbruhu salmonele previdni pri uživanju piščanca.
Obstaja pa še en razlog za zavrnitev perutninskega mesa in to so krute metode pridobivanja tega mesa. Ponavadi čutimo več sočutja do teletov z velikimi, ljubkimi očmi, a naj se ve, da ptice niti približno niso tako duševno zaostale, kot se jih pogosto predstavlja.
Od vseh njihovih dvonožcev najbolj občudujejo gosi. Gosi so vse življenje vezane na zakonskega partnerja, drug drugemu izkazujejo nežnost in podporo brez očitnih zakonskih prepirov in prepirov. Zelo ganljivo razdelijo družinske obveznosti. Medtem ko goska sedi na jajcih v gnezdu, se njen mož odpravi na polja iskat hrano. Ko najde, recimo, pozabljen kup koruznih zrn, bo namesto, da bi jih na skrivaj zgrabil zase, odhitel nazaj po ženo. Gos je vedno zvest svojemu dekletu, ni bil viden v razvratu, doživlja nekaj podobnega zakonski ljubezni. In ob tem se človek vpraša, ali ni ta žival moralno večja od človeka?
V zadnjem desetletju so znanstveniki izvedli poskuse, ki podpirajo idejo, da so ptice veliko pametnejše in bolj zapletene, kot bi si želeli misliti.
Za začetek lahko piščanci štejejo vsaj do šest. Izvedejo lahko, da hrano strežejo pri šestem oknu na levi, in gredo naravnost do njega. Tudi piščančki znajo reševati aritmetične naloge, v mislih slediti seštevanju in odštevanju ter izbrati kupček z velikim številom zrn. V številnih takšnih testih so se piščanci odrezali bolje kot človeški mladiči.
Nedavna študija Univerze v Bristolu v Združenem kraljestvu zagotavlja dokaze o visoki inteligenci kokoši. Raziskovalci so piščancem dali možnost izbire: počakajte dve sekundi in nato tri sekunde dobite hrano ali pa počakajte šest sekund, a hrano dobite 22 sekund. Kokoši so hitro ugotovile, kaj se dogaja, in 93 odstotkov kokoši je raje dolgo čakalo z obilico hrane.
Kokoši med seboj komunicirajo in kličejo, da opozorijo na kopenske plenilce in ptice roparice. Z drugimi zvoki dajejo signale o najdeni hrani.
Kokoši so družabne živali, raje imajo družbo svojih poznanikov in se izogibajo tujcem. Hitreje si opomorejo od stresa, ko so v bližini nekoga, ki ga poznajo.
Njihovi možgani so dobro opremljeni za večopravilnost, medtem ko desno oko išče hrano, levo pa sledi plenilcem in potencialnim partnerjem. Ptice gledajo televizijo in se v enem poskusu od gledanja ptic na televiziji naučijo, kako najti hrano.
Mislite, da so piščančji možgani daleč od Einsteina? Toda dokazano je, da so kokoši pametnejše, kot smo mislili, in samo zato, ker nimajo velikih rjavih oči, še ne pomeni, da bi morale biti obsojene, da svoje življenje preživijo stlačene v majhnih kletkah v smrdljivih hlevih, med mrtvimi brati, ki jih včasih pustijo za sabo. gnijejo poleg živih.
Tako kot poskušamo zaščititi pse in mačke pred nepotrebnim trpljenjem, ne da bi jih nujno imeli za sebi enake, je smiselno, da poskušamo čim bolj zmanjšati trpljenje drugih živali. Tudi če ni izbruha salmoneloze, obstajajo dobri razlogi, da se izogibamo nesrečnim pticam, ki jih gojijo na kmetijah. Najmanj, kar moramo storiti za ptice, je, da jih nehamo prezirati kot »kokošje možgane«.