Dopust je super. Veseli smo, ko ga načrtujemo, sam dopust pa zmanjša tveganje za depresijo in infarkt. Ko se po dopustu vrnemo v službo, smo pripravljeni na nove dosežke in polni novih idej.
Kako dolgo pa naj traja počitek? In ali je mogoče uporabiti ekonomski koncept, imenovan "točka blaženosti", za določitev idealne dolžine počitnic, pa naj bo to zabava v Vegasu ali pohod v gore?
Ali ni veliko dobrih stvari?
Koncept "točke blaženosti" ima dva različna, a povezana pomena.
V živilski industriji to pomeni popolna razmerja soli, sladkorja in maščob, zaradi katerih so živila tako okusna, da jih potrošniki želijo kupovati vedno znova.
Je pa tudi ekonomski pojem, ki pomeni raven potrošnje, s katero smo najbolj zadovoljni; vrhunec, po katerem nas vsako nadaljnje uživanje naredi manj zadovoljne.
Na primer, različni okusi v obroku lahko preobremenijo možgane in zmanjšajo našo željo, da bi jedli več, kar se imenuje "senzorično specifična sitost". Drug primer: prepogosto poslušanje vaših najljubših pesmi spremeni način, kako se naši možgani nanje odzivajo, in prenehajo nam biti všeč.
Torej, kako to deluje s prazniki? Mnogi od nas poznajo tisti občutek, ko smo pripravljeni na odhod domov, tudi če se imamo še vedno super. Je možno, da se tudi med sproščanjem na plaži ali raziskovanjem novih zanimivih krajev lahko naveličamo počitka?
Vse se vrti okoli dopamina
Psihologi domnevajo, da je vzrok dopamin, nevrokemikalija, odgovorna za užitek, ki se sprošča v možganih kot odgovor na nekatera biološko pomembna dejanja, kot sta prehranjevanje in seks, pa tudi na dražljaje, kot so denar, igre na srečo ali ljubezen.
Zaradi dopamina se počutimo dobro in po besedah Petra Wuusta, profesorja nevroznanosti na Univerzi v Aarhusu na Danskem, raziskovanje novih krajev za nas, v katerih se prilagajamo novim razmeram in kulturam, povzroči skokove ravni dopamina.
Bolj kompleksna kot je izkušnja, pravi, večja je verjetnost, da bomo uživali v sproščanju dopamina. »Enake izkušnje vas hitro utrudijo. Toda raznolika in kompleksna izkušnja vas bo zanimala dlje, kar bo odložilo doseganje točke blaženosti.«
Užitek novega
Študij na to temo ni veliko. Jeroen Naveen, višji predavatelj in raziskovalec na Univerzi uporabnih znanosti v Bredi na Nizozemskem, poudarja, da je bila večina raziskav o počitniški sreči, vključno z njegovo lastno, opravljena na kratkih potovanjih, ki niso bila daljša od nekaj tednov.
Njegova udeležba 481 turistov na Nizozemskem, od katerih je bila večina na potovanjih 17 dni ali manj, ni našla nobenega dokaza o točki blaženosti.
"Mislim, da ljudje ne morejo doseči točke blaženosti v relativno kratkem dopustu," pravi Naveen. "To se lahko zgodi na dolgih potovanjih."
Obstaja več teorij o tem, zakaj se stvari zgodijo tako. In prvi med njimi je ta, da nam postane preprosto dolgčas – kot takrat, ko poslušamo pesmi z nenehnim ponavljanjem.
Ena je pokazala, da od ene tretjine do nekaj manj kot polovice naše sreče na počitnicah izvira iz tega, da se počutimo novo in izven rutine. Na dolgih potovanjih imamo več časa, da se navadimo na dražljaje okoli nas, še posebej, če ostanemo na enem mestu in izvajamo podobne dejavnosti, na primer v letovišču.
Da bi se izognili temu občutku dolgočasja, lahko preprosto poskusite čim bolj popestriti svoje počitnice. »Uživate lahko tudi v nekaj tednih neprekinjenih počitnic, če imate sredstva in priložnost za različne dejavnosti,« pravi Naveen.
Prosti čas je pomemben
Glede na , objavljeno v Journal of Happiness Research, je to, kako srečni smo, ko počivamo, odvisno od tega, ali imamo avtonomijo pri svojih dejavnostih. Študija je pokazala, da obstaja več načinov za preživljanje prostega časa, vključno z opravljanjem nalog, ki nas izzivajo in ponujajo priložnosti za učenje, pa tudi s pomembnimi dejavnostmi, ki napolnijo naše življenje z nekim namenom, kot je prostovoljstvo.
»Različne dejavnosti osrečujejo različne ljudi, zato se zdi, da je užitek zelo individualen občutek,« pravi Lief Van Boven, profesor psihologije in nevroznanosti na univerzi Colorado Boulder.
Verjame, da lahko vrsta dejavnosti določi točko blaženosti, in ugotavlja, da je pomembno upoštevati psihološko in fizično energijo, potrebno za njeno izvajanje. Nekatere dejavnosti so za večino ljudi fizično utrujajoče, na primer pohodništvo v gore. Druge, kot so hrupne zabave, so psihično in fizično izčrpavajoče. Van Boven pravi, da je med tako energijsko jemajočimi počitnicami mogoče hitreje doseči točko blaženosti.
"Vendar pa je treba upoštevati tudi številne individualne razlike," pravi Ad Wingerhotz, profesor klinične psihologije na Univerzi v Tilburgu na Nizozemskem. Pravi, da se nekaterim ljudem aktivnosti na prostem zdijo energične, čas na plaži pa naporen in obratno.
»Če delamo tisto, kar ustreza našim osebnim okusom, in omejujemo dejavnosti, ki nam jemljejo energijo, lahko odložimo doseganje točke blaženosti,« pravi. Vendar še ni bila izvedena nobena študija, ki bi preverila, ali je ta hipoteza pravilna.
Primerno okolje
Drugi pomemben dejavnik je lahko okolje, v katerem potekajo počitnice. Na primer, raziskovanje novih mest je lahko vznemirljiva nova izkušnja, vendar lahko gneča in hrup povzročita fizični in čustveni stres ter tesnobo.
»Nenehni dražljaji urbanega okolja lahko preobremenijo naše čute in povzročijo stres,« pravi Jessica de Bloom, raziskovalka na univerzah v Tampereju in Groningenu na Finskem in Nizozemskem. "To velja tudi, ko se moramo prilagoditi novi, neznani kulturi."
»Tako boste v urbanem okolju hitreje dosegli točko blaženosti kot v naravi, za katero vemo, da lahko močno izboljša duševno počutje,« pravi.
Toda tudi v tem pogledu so individualne razlike pomembne. Colin Ellard, profesor kognitivne nevroznanosti na Univerzi Waterloo v Kanadi, pravi, da se nekaterim zdi urbano okolje izčrpavajoče, drugi pa v njem resnično uživajo. Pravi, da bi se na primer prebivalci mest morda počutili bolj udobno, ko se sproščajo v mestu, saj študije kažejo, da ljudje uživajo v znanih dražljajih.
Ellard pravi, da je možno, da so ljubitelji mest fiziološko pod enakim stresom kot vsi ostali, a tega ne vedo, ker so navajeni stresa. »Vsekakor verjamem, da je doseganje točke blaženosti odvisno tudi od demografskih značilnosti,« pravi.
Spoznajte sebe
V teoriji obstaja veliko načinov za odložitev doseganja točke blaženosti. Načrtovanje, kam boste šli, kaj boste počeli in s kom, je ključ do odkrivanja vaše točke blaženosti.
Ondrej Mitas, raziskovalec čustev na Univerzi v Bredi, meni, da se vsi podzavestno prilagajamo svoji točki blaženosti, izbiramo vrste rekreacije in aktivnosti, za katere mislimo, da bomo uživali, ter čas, ki ga potrebujemo zanje.
Zato je pri družinskih in skupinskih počitnicah, na katerih sodeluje veliko ljudi, običajno hitreje dosežena točka blaženosti. V primeru takšnega dopusta preprosto ne moremo dati prednost svojim individualnim potrebam.
Toda po mnenju Mitasa je to izgubljeno avtonomijo mogoče ponovno pridobiti z gradnjo močnih družbenih vezi s sošolci, kar se je pokazalo kot pomemben napovedovalec sreče. V tem primeru se lahko po njegovih besedah doseže točka blaženosti zakasni.
Mitas dodaja, da je težava v tem, da se zdi, da je večina od nas nagnjena k napačnim napovedim o prihodnji sreči, ker kaže, da nismo zelo dobri pri napovedovanju, kako se bomo počutili v prihodnosti zaradi odločitev.
"Potrebno bo veliko razmišljanja, veliko poskusov in napak, da ugotovimo, kaj nas osrečuje in kako dolgo - šele takrat lahko najdemo ključ do odložitve točke blaženosti med počitkom."