Dokazi so prepričljivi: meditacija lahko ozdravi ne le duha, ampak tudi naše telo. Omogoča vam boj proti ponovitvam depresije, stresa in njegovih posledic za naše zdravje. Trajalo je desetletja, da se je ta novica iz ZDA razširila po svetu in pridobila podpornike v Nemčiji, Belgiji, Veliki Britaniji, Franciji ...
Meditacijo uspešno uporabljajo v nekaterih evropskih zdravstvenih ustanovah, čeprav so mnogi strokovnjaki do nje še vedno previdni, v nekaterih državah – na primer v Rusiji – pa je o njenih zdravstvenih možnostih znanega zelo malo. »Zdravilna« meditacija je pokazala svojo učinkovitost pred tridesetimi leti, ko je biolog Jon Kabat-Zinn razvil vrsto vaj, ki so vključevale posebne tehnike dihanja in koncentracije s ciljem »zmanjševanja stresa, ki temelji na pozornosti«.
Danes strokovnjaki s področja kognitivne terapije tem vajam dodajajo delo ozaveščanja o depresivnem stanju (vztrajne mračne misli, padec samozavesti), pa tudi postopno usposabljanje nadzora nad temi duševnimi procesi: sprostitev, neobsojajoče sprejemanje svojih čustev in misli ter opazovanje, kako »plavajo, kot oblaki na nebu«. O možnostih, ki jih ta tehnika lahko odpre, smo se pogovarjali z njenim avtorjem.
Jon Kabat-Zinn je biolog in profesor medicine na Univerzi v Massachusettsu (ZDA). Leta 1979 je bil v ospredju »duhovne medicine«, prvi je predlagal uporabo meditacije v medicinske namene.
Psihologije: Kako ste dobili idejo, da uporabite tehnike budistične meditacije za spopadanje s stresom?
O tem
- John Kabat-Zinn, Kamor koli greš, si že tam, Transpersonal Institute Press, 2000.
John Kabat-Zinn: Morda je ta ideja nastala kot nezavedni poskus sprave lastnih staršev. Moj oče je bil slaven biolog, mama pa navdušena, a nepriznana umetnica. Njihovi pogledi na svet so bili korenito različni, kar jim je pogosto preprečilo, da bi našli skupni jezik. Že kot otrok sem spoznal, da je svetovni nazor vsakega od nas po svoje nepopoln. Vse to me je pozneje prisililo, da sem se spraševal o naravi naše zavesti, o tem, kako natančno se zavedamo vsega, kar obstaja okoli. Tu se je začelo moje zanimanje za znanost. V študentskih letih sem se ukvarjal z zen budističnimi praksami, jogo, borilnimi veščinami. In moja želja po povezovanju teh praks z znanostjo je postajala vse močnejša. Ko sem končala doktorat iz molekularne biologije, sem se odločila, da svoje življenje posvetim svojemu projektu: vključiti budistično meditacijo – brez njenega verskega vidika – v medicinsko prakso. Moje sanje so bile ustvariti program zdravljenja, ki bi bil znanstveno nadzorovan in filozofsko sprejemljiv za vse.
In kako vam je uspelo?
Ko sem začel svoj projekt, sem bil doktor znanosti. iz biologije, z doktoratom na znamenitem Massachusetts Institute of Technology in uspešno kariero v medicini. To je bilo dovolj za zeleno luč. Ko se je izkazalo, da je moj program učinkovit, sem dobil široko podporo. Tako se je rodil program za zmanjševanje stresa, ki temelji na meditaciji (MBSR), XNUMX teden. Vsakemu udeležencu je na voljo tedenska skupinska seja in eno uro dnevno vadbe domačega zvočnega snemanja. Postopoma smo naš program začeli uporabljati pri zdravljenju anksioznosti, fobij, odvisnosti, depresije…
Katere vrste meditacije uporabljate v svojih programih?
Uporabljamo različne meditacijske prakse – tako tradicionalne vaje po določeni metodologiji kot tudi bolj proste tehnike. A vsi temeljijo na razvoju zavedanja realnosti. Ta vrsta pozornosti je v središču budistične meditacije. To stanje lahko na kratko označim kot popoln prenos pozornosti na sedanji trenutek – brez kakršne koli ocene sebe ali realnosti. Ta položaj ustvarja plodna tla za duševni mir, duševni mir, za sočutje in ljubezen. Upamo, da z učenjem ljudi, kako meditirati, ohranjamo duh budistične poti, dharmo, a hkrati govorimo v posvetnem jeziku, ki ga lahko razume vsak. Udeležencem programa ponujamo različne vaje. Z mentalnim pregledom telesa (body scan) se človek, ki leži, osredotoči na občutke v vsakem njegovem delu. Pri sedeči meditaciji je pozornost usmerjena na različne predmete: dih, zvoke, misli, miselne podobe. Imamo tudi prakso brezpredmetne sproščene pozornosti, imenovano tudi »odprta prisotnost« ali »miselna mirnost«. Prvi ga je predlagal indijski filozof Jiddu Krishnamurti. Na naših treningih se lahko naučite zavestno gibati – hoditi in delati jogo – ter zavestno jesti. Svobodnejše prakse nam pomagajo, da se naučimo vključevati odprto in neobsojajoče dojemanje realnosti v vsakem trenutku vsakdanjega življenja: ko komuniciramo z otroki in družino, nakupujemo, pospravljamo hišo, se ukvarjamo s športom. Če ne pustimo, da nas notranji monolog moti, ostanemo popolnoma pozorni na vse, kar počnemo in doživljamo. Končno življenje samo postane praksa meditacije. Glavna stvar je, da ne zamudite niti minute svojega obstoja, da nenehno čutite sedanjost, tisto "tukaj in zdaj".
Pri katerih boleznih lahko meditacija pomaga?
Seznam takšnih bolezni se ves čas povečuje. Pomembno pa je tudi, kaj točno mislimo pod kurativo. Ali smo ozdravljeni, ko vzpostavimo enako stanje telesa, kot je bilo pred boleznijo ali poškodbo? Ali ko se naučimo sprejeti situacijo takšno, kot je, in jo kljub težavam živeti z največjim udobjem? Zdravljenje v prvem smislu ni vedno izvedljivo niti z najnovejšimi sredstvi sodobne medicine. Toda po drugi poti do ozdravitve lahko stopimo kadarkoli, dokler smo živi. Tega se pacienti naučijo iz izkušenj, ko izvajajo naš program ali druge medicinske in psihološke tehnike, ki temeljijo na zavedanju. Ukvarjamo se s tako imenovano aktivno medicino, ki bolnika spodbuja, da samostojno začne pot do dobrega počutja in zdravja, pri čemer se zanaša na sposobnost telesa za samoregulacijo. Usposabljanje meditacije je koristen dodatek sodobnemu zdravljenju.
Meditacija ozaveščanja v Rusiji
»Metoda John Kabat-Zinn temelji na temeljnih znanstvenih raziskavah na področju nevrofiziologije,« potrjuje dr. Dmitrij Šamenkov, vodja raziskovalnega projekta »Upravljanje zavestnega zdravja«.
»Pravzaprav te študije temeljijo na delih tako izjemnih ruskih fiziologov, kot sta Pavlov ali Sechenov. Dokazali so, kako pomembna je za dosego zdravja lahko človekova sposobnost vplivanja na delovanje svojega živčnega sistema. Osnovno orodje za to je po Kabat-Zinnu tako imenovano zavedanje – naših občutkov, misli, dejanj –, ki omogoča, da se človek bolje počuti, njegovo telo pa pomaga mehanizmom njegove samoregulacije. Če obvladate veščine takšnega dela pri upravljanju svojega zdravja, tudi z zavestnim zmanjševanjem stresa, bo okrevanje šlo veliko hitreje. V tistih tujih klinikah, kjer razumejo pomen tega pristopa, je mogoče doseči izjemne rezultate pri zdravljenju celo kompleksnih bolezni (nevrološke in srčno-žilne, imunološke motnje in presnovne bolezni, kot je diabetes mellitus). Žal ruska medicina tega pristopa praktično ne pozna: danes poznam le en projekt za vzpostavitev takšnega centra za zmanjševanje stresa v Moskvi.
Komentar Andreja Končalovskega
Kontemplacija v mojih mislih je najpomembnejša, saj je del poti do visoke duhovne ravni človeka. Za meditacijo je ključni koncept »koncentracija«, ko počasi izklopiš zunanji svet iz sebe, vstopiš v to posebno stanje. Toda vanj je nemogoče vstopiti preprosto z zaprtimi očmi. Tako lahko sedite uro ali dve – in še vedno nenehno razmišljate: »Kaj bom naredil pozneje, jutri ali čez eno leto?« Krishnamurti je govoril o klepetujočem umu. Naši možgani klepetajo – tako so urejeni, da ves čas ustvarjajo kakšne misli. Za izključitev misli je potreben ogromen zavesten napor volje. To je vrhunec samokontrole. In zavidam tistim, ki to zmorejo. Ker sam tega nisem obvladal – skačem v neumno klepetanje možganov!
Pravzaprav predlagate nov pristop do bolezni in bolnika?
Da, pri zdravljenju dajemo prednost konceptom pozornosti in nege, kar je v celoti skladno s Hipokratovimi načeli. Prav ta pravila medicinske etike so postavila temelje sodobne medicine. A v zadnjem času se nanje pogosto pozabljajo, saj so zdravniki med delovnim dnevom prisiljeni obiskati čim več pacientov.
Ali ste osebno izkusili prednosti meditacije?
Le tisti, ki to počnejo sami, lahko učijo druge meditacije in zavedanja. Meditacija mi je spremenila življenje. Če ne bi začel meditirati pri 22 letih, ne vem, če bi bil danes živ. Meditacija mi je pomagala priti do harmonije med različnimi vidiki svojega življenja in osebnosti, mi je dala odgovor na vprašanje: "Kaj lahko prinesem svetu?" Ne poznam nič boljšega od meditacije, ki bi nam pomagala, da se popolnoma zavedamo sebe v sedanjem trenutku v našem življenju in odnosih – ne glede na to, kako težko je včasih. Samo zavedanje je preprosto, vendar ga je težko doseči. To je težko delo, a čemu smo še namenjeni? Ne prevzeti te naloge pomeni zamuditi najgloblje in najbolj veselo v našem življenju. Tako enostavno se je izgubiti v konstrukcijah svojega uma, izgubiti se v želji po boljšem ali na drugem mestu – in se nehati zavedati pomembnosti sedanjega trenutka.
Izkazalo se je, da je meditacija način življenja in bolj preventiva kot zdravilo ...
Ne, nisem slučajno rekel, da so zdravilne lastnosti meditacije v celoti dokazane – preprosto je ni mogoče dojemati kot zdravljenje v klasičnem pomenu besede. Seveda ima meditacija preventivni učinek: če se navadite poslušati svoje občutke, lažje začutite, da v telesu nekaj ni v redu. Poleg tega meditacija krepi imunski sistem in nam daje možnost, da v celoti izkusimo vsak trenutek našega življenja. Močnejše kot je naše fizično in duševno zdravje, bolje prenašamo stres in se upiramo procesom bolezni ter hitreje okrevamo. Ko govorim o meditaciji, mislim na izboljšanje zdravja skozi vse življenje in človekovi cilji se spreminjajo v vseh življenjskih obdobjih ...
Ali obstajajo kontraindikacije za meditacijo?
Osebno bi rekel ne, a moji kolegi v primeru akutne depresije odsvetujejo meditacijo. Menijo, da lahko okrepi enega od mehanizmov depresije – »žvečenje« mračnih misli. Po mojem mnenju je glavni problem motivacija. Če je šibka, je meditacijo pozornosti težko izvajati. Navsezadnje zahteva resno spremembo življenjskega sloga: ne smemo si vzeti časa le za meditacijske vaje, ampak tudi trenirati zavedanje v vsakdanjem življenju.
Če meditacija res pomaga, zakaj je ne uporabljajo v klinični in bolnišnični praksi?
Meditacija se uporablja in to zelo široko! Več kot 250 bolnišnic in klinik po vsem svetu ponuja programe zmanjševanja stresa z meditacijo, število pa vsako leto narašča. Metode, ki temeljijo na meditaciji, se vse bolj uporabljajo v večini Evrope. V medicini se uporabljajo že vrsto let, v zadnjem času pa se zanje zanimajo tudi psihologi. Danes metodo poučujejo na medicinskih oddelkih prestižnih univerz, kot sta Stanford in Harvard. In prepričan sem, da je to šele začetek.
* Raziskave so se začele (od leta 1979) in nadaljujejo danes s strani znanstvenikov na kliniki za zmanjšanje stresa Univerze v Massachusettsu v ZDA (danes Center za pozornost v medicini, zdravstvenem varstvu in družbi): www.umassmed.edu