Čustva so fizične izkušnje. Telo nam lahko pove, kaj doživljamo. Psihoanalitičarka Hilary Handel govori o tem, kako se čustva manifestirajo v našem telesu in kaj je mogoče storiti, da se jih naučimo slišati.
"Toplota kosti ne zlomi!", "Vse si izmisliš!", "Kakšno sumljivo!" Mnogi od nas so bili naučeni, da ne bomo pozorni na stanje svojega telesa, da ne zaupamo lastnim občutkom. Ko pa dozorimo, dobimo priložnost, da spremenimo nastavitve, ki smo jih vodili v otroštvu. Naučite se živeti v harmoniji s seboj in svetom okoli sebe.
Občutki in fiziologija
Ko se potopimo v izkušnje, se zdi, da pozabimo na svojo celovitost, na medsebojno povezanost procesov na čustveni in telesni ravni. Toda možgani so osrednji del živčnega sistema, ki je odgovoren ne le za motorično aktivnost, ampak tudi za občutke. Živčni sistem je povezan z endokrinim sistemom in drugimi, zato naša čustva in telo ne morejo obstajati ločeno drug od drugega.
»Čustva so fizične izkušnje,« piše psihoanalitičarka Hilary Handel. »V bistvu vsako čustvo povzroči specifične fiziološke spremembe. Pripravijo nas na akcijo, odziv na dražljaj. Te spremembe lahko čutimo fizično - za to morate biti pozorni na svoje telo.
Ko smo žalostni, postane telo težje, kot da bi bilo dodatno obremenjeno. Ko občutimo sram, se zdi, da se skrčimo, kot da se želimo zmanjšati ali popolnoma izginiti. Ko smo vznemirjeni, se telo napolni z energijo, kot bi pokali od znotraj.
Govorica telesa in govorica misli
Vsako čustvo se v telesu odzove drugače. »Ko sem prvič slišal za to, sem se spraševal, zakaj nas v šoli niso učili poslušati samega sebe,« pravi dr. Handel. "Zdaj, po treningu in praksi, ugotavljam, da se moji možgani in telo sporazumevajo v dveh različnih jezikih."
Prvi, »jezik misli«, govori z besedami. Drugi, »jezik čustvene izkušnje«, govori skozi fizične občutke. Navajeni smo biti pozorni le na jezik misli. Verjamemo, da misli nadzorujejo vse – tako vedenje kot čustva. Ampak to ni res. Bistvo je, da samo čustva vplivajo na naše misli in vedenje.
poslušaj sebe
Telo samo lahko pove o našem čustvenem stanju – ali smo mirni, samozavestni, pod nadzorom, žalostni ali zmedeni. Ker to vemo, se lahko odločimo, da njegove signale ignoriramo ali pozorno poslušamo.
»Naučite se poslušati in se prepoznati na način, ki ga še nikoli niste poskusili,« piše Hilary Handel.
Psihoanalitik predlaga izvedbo eksperimenta in učenje poslušanja svojega telesa. Brez samokritičnosti in prisile, z zanimanjem in brez poskušanja obsojati sebe za “pravo” ali “napačno” izvedbo vaje.
- poiščite udobno in mirno mesto;
- začnite se prilagajati svojemu telesu in bodite pozorni na dih. Poskusite začutiti, kako dihate;
- bodite pozorni na to, ali dihate globoko ali plitvo;
- opazujte, kam je dih usmerjen - v želodec ali v prsi;
- upoštevajte, ali izdihnete dlje kot vdihnete ali obratno;
- predstavljajte si, da dihate počasi in globoko, napolnite prste na nogah, nato stopala, meča in golenice, nato stegna in tako naprej;
- bodite pozorni na to, kakšno dihanje vas sprošča in pomirja – globoko ali plitvo.
Navada, da smo pozorni na telo, pomaga bolje krmariti, kako se odzivamo na določene zunanje dražljaje. To je še en način, da spoznate sebe in poskrbite zase.
O strokovnjaku: Hilary Jacobs Handel je psihoanalitičarka in avtorica knjige Not Necessarily Depression. Kako vam trikotnik sprememb pomaga prisluhniti svojemu telesu, odpreti svoja čustva in se ponovno povezati s svojim pristnim jazom.