Toplotno ravnovesje narave je porušeno
Zdaj se je podnebje v povprečju segrelo za 1 stopinjo, zdi se, da je to nepomembna številka, vendar lokalno temperaturna nihanja dosežejo več deset stopinj, kar vodi v kataklizme. Narava je sistem, ki skuša vzdrževati ravnovesje temperature, selitev živali, morskih tokov in zračnih tokov, vendar se pod vplivom človekovih dejavnosti ravnovesje izgubi. Predstavljajte si tak primer, da se je oseba, ne da bi pogledala na termometer, zelo toplo oblekla, posledično se je po dvajsetih minutah hoje potila in odpela jakno, slekla šal. Planet Zemlja se znoji tudi, ko ga človek segreva, segreva ga z nafto, premogom in plinom. Toda ne more se sleči, zato izhlapevanje pade v obliki padavin brez primere. Živahnih primerov vam ni treba iskati daleč, spomnite se poplave in potresa v Indoneziji konec septembra ter oktobrskih nalivov na Kubanu, Krasnodarju, Tuapsu in Sočiju.
Na splošno v industrijski dobi človek črpa ogromno nafte, plina in premoga, jih sežiga, oddaja ogromno toplogrednih plinov in toplote. Če bodo ljudje še naprej uporabljali iste tehnologije, se bo temperatura dvignila, kar bo sčasoma povzročilo korenite podnebne spremembe. Takšne, da bi jim človek rekel katastrofalne.
Reševanje podnebnega problema
Rešitev problema se, kot ni presenetljivo, spet spušča na voljo navadnih ljudi – le njihova aktivna pozicija lahko spodbudi oblast k razmišljanju. Poleg tega lahko k reševanju problema veliko pripomore človek sam, ki se zaveda odlaganja smeti. Že samo ločeno zbiranje organskih in plastičnih odpadkov bo z recikliranjem in predelavo surovin pomagalo zmanjšati človeški odtis.
Podnebne spremembe je sicer mogoče preprečiti s popolno zaustavitvijo obstoječe industrije, vendar se tega ne bo lotil nihče, zato preostane le še prilagajanje močnim deževjem, sušam, poplavam, vročini brez primere in nenavadnemu mrazu. Vzporedno s prilagajanjem je treba razvijati tehnologije absorpcije CO2, posodobiti celotno industrijo za zmanjšanje emisij. Na žalost so tovrstne tehnologije v povojih – šele v zadnjih petdesetih letih so ljudje začeli razmišljati o podnebnih problemih. Toda tudi zdaj znanstveniki ne raziskujejo dovolj podnebja, ker to ni nujno potrebno. Čeprav podnebne spremembe prinašajo težave, večino ljudi še niso prizadele, podnebje ne moti vsakodnevno, za razliko od finančnih ali družinskih skrbi.
Reševanje podnebnih problemov je zelo drago in nobena država se ne mudi ločiti od takšnega denarja. Za politike je poraba sredstev za zmanjševanje emisij CO2 kot vrženje proračuna v veter. Najverjetneje se bo do leta 2030 povprečna temperatura planeta dvignila za razvpiti dve ali več stopinj in morali se bomo naučiti živeti v novem podnebju, potomci pa bodo videli popolnoma drugačno sliko sveta, bodo presenečeni, gledajo fotografije izpred sto let, ne prepoznajo običajnih krajev. Na primer, v nekaterih puščavah sneg ne bo tako redek, v krajih, ki so nekoč sloveli po snežnih zimah, pa bo le nekaj tednov dobrega snega, preostanek zime pa bo moker in deževen.
Pariški sporazum Združenih narodov
Pariški sporazum Konvencije ZN o podnebnih spremembah, oblikovan leta 2016, je namenjen urejanju podnebnih sprememb, podpisalo pa ga je 192 držav. Poziva k preprečitvi dviga povprečne temperature planeta nad 1,5 stopinje. A njegova vsebina omogoča, da se vsaka država sama odloči, kaj bo naredila za zoperstavljanje podnebnim spremembam, ni nobenih prisilnih ukrepov ali očitkov za nespoštovanje sporazuma, sploh ne gre za usklajeno delo. Posledično ima uraden, celo neobvezen videz. S takšno vsebino sporazuma bodo zaradi segrevanja najbolj trpele države v razvoju, še posebej težko pa otoške države. Razvite države bodo podnebne spremembe prenesle z velikimi finančnimi stroški, a bodo preživele. Toda v državah v razvoju se lahko gospodarstvo sesuje in postale bodo odvisne od svetovnih sil. Za otoške države dvig vode s segrevanjem za dve stopinji grozi z velikimi finančnimi stroški, potrebnimi za obnovo poplavljenih območij, zdaj pa je po mnenju znanstvenikov že zabeležen dvig za stopinjo.
V Bangladešu bi na primer 10 milijonov ljudi ogrožalo poplavo domov, če bi se podnebje segrelo za dve stopinji do leta 2030. V svetu je že sedaj zaradi segrevanja 18 milijonov ljudi prisiljenih spremeniti kraj bivanja, ker so bili njihovi domovi uničeni.
Samo skupno delo lahko zajezi segrevanje podnebja, vendar ga najverjetneje zaradi razdrobljenosti ne bo mogoče organizirati. Na primer, ZDA in številne druge države nočejo porabiti denarja za zajezitev segrevanja podnebja. Države v razvoju nimajo denarja za razvoj ekotehnologij za zmanjšanje emisij CO2. Položaj zapletajo politične spletke, špekulacije in ustrahovanje ljudi z uničujočimi materiali v medijih, da bi dobili denar za izgradnjo sistemov za zaščito pred vplivi podnebnih sprememb.
Kakšna bo Rusija v novem podnebju
67% ozemlja Rusije zaseda permafrost, zaradi segrevanja se bo stopil, kar pomeni, da bo treba obnoviti različne zgradbe, ceste, cevovode. Na nekaterih ozemljih bodo zime toplejše in poletja daljša, kar bo povzročilo problem gozdnih požarov in poplav. Prebivalci Moskve so morda opazili, kako vsako poletje postaja daljše in toplejše, zdaj pa je november in nenavadno topli dnevi. Ministrstvo za izredne razmere se vsako poletje bori s požari, tudi v regijah, najbližjih prestolnici, in poplavami na južnih ozemljih. Spomnimo se lahko na primer poplav na reki Amur leta 2013, ki jih ni bilo v zadnjih 100 letih, ali požarov okoli Moskve leta 2010, ko je bila vsa prestolnica v dimu. In to sta samo dva osupljiva primera, in še veliko jih je.
Rusija bo trpela zaradi podnebnih sprememb, država bo morala porabiti dostojno količino denarja za odpravo posledic nesreč.
Pogovor
Ogrevanje je posledica potrošniškega odnosa ljudi do planeta, na katerem živimo. Podnebne spremembe in neobičajno močni vremenski pojavi lahko prisilijo človeštvo, da ponovno razmisli o svojih pogledih. Planet človeku sporoča, da je čas, da preneha biti kralj narave in spet postane njen plod.