Meditacija in njeni učinki na telo in možgane vse bolj opozarjajo znanstvenike. Na primer, že obstajajo rezultati raziskav o tem, kako meditacija vpliva na proces staranja telesa ali kako pomaga pri obvladovanju tesnobe.
V zadnjih letih je vse bolj priljubljena meditacija pozornosti, ki po mnenju njenih privržencev prinaša številne pozitivne rezultate: zmanjšuje stres, zmanjšuje tveganje za različne bolezni, znova zažene um in izboljša počutje. A za te rezultate je še vedno razmeroma malo dokazov, vključno z eksperimentalnimi podatki. Zagovorniki te meditacije navajajo majhno število nereprezentativnih primerov (kot so posamezni budistični menihi, ki dnevno meditirajo dolge ure) ali študij, ki na splošno niso bile randomizirane in niso vključevale kontrolnih skupin.
Vendar pa študija, objavljena pred kratkim v reviji Biološka Psihiatrija, predstavlja znanstveno podlago za dejstvo, da meditacija pozornosti spremeni način delovanja možganov pri običajnih ljudeh in lahko izboljša njihovo zdravje.
Meditacija pozornosti zahteva doseganje stanja »odprtega in dovzetnega zavedanja o obstoju nekoga v sedanjem trenutku,« pravi J. David Creswell, izredni profesor psihologije in direktor Zdravje in Human Uspešnost laboratorij z Carnegie Mellon Univerza, ki je vodil to raziskavo.
Eden od izzivov meditacijskih raziskav je problem s placebom (kot pojasnjuje Wikipedia, je placebo snov brez očitnih zdravilnih lastnosti, ki se uporablja kot zdravilo, katerega terapevtski učinek je povezan s pacientovim prepričanjem v učinkovitost zdravila). V takih študijah se nekateri udeleženci zdravijo, drugi pa placebo: v tem primeru menijo, da so deležni enakega zdravljenja kot prva skupina. Toda ljudje običajno znajo razumeti, ali meditirajo ali ne. Dr. Creswell je s podporo znanstvenikov s številnih drugih univerz uspel ustvariti iluzijo meditacije pozornosti.
Sprva je bilo za raziskavo izbranih 35 brezposelnih moških in žensk, ki so iskali službo in so bili deležni velikega stresa. Naredili so krvne preiskave in opravili pregled možganov. Potem je polovica preiskovancev dobila formalno pouk meditacije pozornosti; ostali so opravili tečaj domišljijske prakse meditacije, ki se je osredotočal na sprostitev in odvračanje od skrbi in stresa (na primer, morali so narediti raztezne vaje). Skupina meditatorjev je morala biti zelo pozorna na telesne občutke, tudi neprijetne. Skupina za sprostitev je smela komunicirati med seboj in ignorirati telesne občutke, medtem ko se je njihov vodja šalil in šalil.
Po treh dneh so vsi udeleženci raziskovalcem povedali, da se počutijo osvežene in lažje rešujejo problem svoje brezposelnosti. Vendar so možganske preiskave preiskovancev pokazale spremembe le pri tistih, ki so izvajali meditacijo pozornosti. Povečana je aktivnost na področjih možganov, ki obdelujejo odzive na stres in na drugih področjih, povezanih s koncentracijo in umirjenostjo. Poleg tega so imeli tudi člani skupine za meditacijo pozornosti celo štiri mesece v krvi nižjo stopnjo nezdravega označevalca vnetja kot tisti v skupini za sprostitev, čeprav so le redki meditirali.
Creswell in sodelavci verjamejo, da so spremembe v možganih prispevale k nadaljnjemu zmanjšanju vnetja, čeprav natančno ostaja neznano. Prav tako ni jasno, ali so za dosego želenega rezultata potrebni tridnevne neprekinjene meditacije: "Še vedno nimamo pojma o idealnem odmerku," pravi dr. Creswell.