Kletvice in psovke so bolezen naše družbe

Kletvice in psovke so bolezen naše družbe

😉 Lep pozdrav vsem prijaznim ljudem, ki ste prišli na to stran! Psovke in psovke so bolezen naše družbe, ki danes prizadene veliko ljudi različnih slojev in starostnih skupin.

Kar je nekoč veljalo za vrhunec brezsramnosti in razuzdanosti, je zdaj nekaj običajnega. Fantje svobodno prisegajo v prisotnosti deklet in to jih sploh ne žali. In v družbah deklet je uporaba preproge postala običajna. Majhni otroci, ki slišijo nespodobnosti od svojih staršev, zamašijo svoj jezik in niti ne razumejo pomena izgovorjenih besed.

Kletvice in psovke so bolezen naše družbe

Nesramni jezik je bolezen

Že od antičnih časov se priseganje v ruskem ljudstvu imenuje nesramni jezik, iz besede "umazanija".

V. Dahlov slovar pravi: »Umazanija« je gnusoba, umazanija, umazanija, vse podlo, gnusno, gnusno, nespodobno, kar zmrzne meseno in duhovno. Nečistoča, umazanija in gniloba, gniloba, mrhovina, izbruhi, iztrebki. Smrad, smrad. Razvratnost, razuzdanost, moralna pokvarjenost.

Človek je po Stvarnikovem načrtu dobil besedo, najprej komunikacijo z ljudmi na podlagi ljubezni in miru. Oseba, ki uporablja nesramno govorico, uporablja ta poseben dar, da pokaže svojo notranjo nečistost in skozi sebe izliva umazanijo. S tem oskrunjuje božjo podobo v sebi.

Nesramni jezik je greh, njegov vzrok je zakoreninjen v grehih: razdraženost, jeza, Zavidamin in jeza. Čeprav človek, ki se opravičuje, pravi, da če ne bi bilo njegovega okolja. Ali pa v situaciji, v kateri je bil, ne bi uporabljal nesramnih besed.

Nekoč duhovnik ni hotel blagosloviti moškega avtomobila: »Blagoslavljati ga je zaman. Samo enkrat bom poklical nebeške moči, ti pa v njej, prisegaš, neprestano kličeš peklenske moči! ”

Nespodobni citati

"Ustnice tistih, ki govorijo sramotne reči, bruhajo iz grla besede smrdljive in nespodobne, tam je krsta, odlagališče mrtvih kosti in trupel." To je v svojih pridigah govoril sveti Janez Krizostom.

»Jezik, govor je naše orožje, sredstvo komunikacije, prepričevanja, naučiti se moramo jezika. In to je zelo težko narediti, ko je obremenjeno s smeti, izčrpano.

Obstajata dve vrsti zlorabe: afektivna, torej v trenutku jeze, razdraženosti in preprosto, kot pravijo, za kup besed. Na slednje se ljudje tako navadijo, da brez njega ne morejo.

Tudi parazitskih besed (»tako rekoč«, »skratka«, »no« itd.) se je zelo težko znebiti. In še bolj – iz nespodobnega besedišča, ki nadomešča splošno revščino slovarja in nazora.

»Ko srečaš osebo, ki uporablja mat, se nehote vprašaš: ali je z njegovo glavo vse v redu? Ker tako pogosto v pogovornem govoru genitalije in spolni odnos lahko omeni le bolna, spolno zaskrbljena oseba ... «Svečenik Pavel Gumerov

  • "Človek poskuša s kletvicami prikriti svojo nemoč in pomanjkanje razuma."
  • "Psovke niso močne v pomenu besed, ampak v intonaciji"
  • "Mat poudarja nizkost kulture"
  • "Matom človek poskuša okrepiti svoj negotov položaj v družbi, ki prizadene le bedake in preproste."

Nesramni jezik je nesprejemljiv v krogu izobraženih, kulturnih ljudi. Če se imamo za kulturne ljudi, potem bomo začeli pri sebi. Izključimo kletvice iz svojega besednjaka.

😉 Prijatelji, delite članek "Psovke in psovke so bolezen naše družbe" na družbenih omrežjih. Hvala!

Pustite Odgovori