Satanska goba (Satan rdeča goba)
- Oddelek: Basidiomycota (Basidiomycetes)
- Pododdelek: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
- Razred: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
- Podrazred: Agaricomycetidae (Agaricomycetes)
- Vrstni red: jurčki (Boletales)
- Družina: Boletaceae (Boletaceae)
- Palica: Rdeča goba
- Vrsta: Rubroboletus satanas (satanska goba)
Satanova goba (T. Satan rdeča goba) je strupena (po nekaterih virih pogojno užitna) goba iz rodu jurčkov iz družine boletovk (lat. Boletaceae).
Glava 10-20 cm v ∅, sivkasto bel, bledo rumenkasto bel z olivno obarvanim odtenkom, suh, mesnat. Barva kapice je lahko od belkasto sive do svinčeno sive, rumenkaste ali olivne z rožnatimi madeži.
Pore s starostjo spremenijo barvo iz rumene v svetlo rdečo.
Celuloza bledo, skoraj, rahlo modrikasto na prerezu. Odprtine tubulov. Vonj pulpe pri mladih gobah je šibek, pikanten, pri starih gobah je podoben vonju mrhovine ali gnile čebule.
Leg 6-10 cm dolg, 3-6 cm ∅, rumen z rdečo mrežo. Vonj je neprijeten, zlasti pri starih plodovih. Ima mrežast vzorec z zaobljenimi celicami. Mrežasti vzorec na steblu je pogosto temno rdeč, včasih pa bel ali olivno.
Spor 10-16X5-7 mikronov, fuziformno-elipsoidni.
Raste v svetlih hrastovih gozdovih in širokolistnih gozdovih na apnenčastih tleh.
Pojavlja se v svetlih listnatih gozdovih s hrastom, bukvijo, gabrom, lesko, jedilnim kostanjem, lipo, s katerimi tvori mikorizo, predvsem na apnenčastih tleh. Porazdeljeno v južni Evropi, na jugu evropskega dela naše države, na Kavkazu, na Bližnjem vzhodu.
Najdemo ga tudi v gozdovih na jugu Primorskega. Sezona junij – september.
Strupeno. Lahko ga zamenjamo z, raste tudi v hrastovih gozdovih. Po nekaterih virih se satanska goba v evropskih državah (Češka, Francija) šteje za pogojno užitno in se uživa. Po italijanskem priročniku strupenost ostane tudi po toplotni obdelavi.