Satanska goba (Satan rdeča goba)

Sistematika:
  • Oddelek: Basidiomycota (Basidiomycetes)
  • Pododdelek: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
  • Razred: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
  • Podrazred: Agaricomycetidae (Agaricomycetes)
  • Vrstni red: jurčki (Boletales)
  • Družina: Boletaceae (Boletaceae)
  • Palica: Rdeča goba
  • Vrsta: Rubroboletus satanas (satanska goba)

Na planini je žolna (Rubroboletus satanas).

Satanova goba (T. Satan rdeča goba) je strupena (po nekaterih virih pogojno užitna) goba iz rodu jurčkov iz družine boletovk (lat. Boletaceae).

Glava 10-20 cm v ∅, sivkasto bel, bledo rumenkasto bel z olivno obarvanim odtenkom, suh, mesnat. Barva kapice je lahko od belkasto sive do svinčeno sive, rumenkaste ali olivne z rožnatimi madeži.

Pore ​​s starostjo spremenijo barvo iz rumene v svetlo rdečo.

Celuloza bledo, skoraj, rahlo modrikasto na prerezu. Odprtine tubulov. Vonj pulpe pri mladih gobah je šibek, pikanten, pri starih gobah je podoben vonju mrhovine ali gnile čebule.

Leg 6-10 cm dolg, 3-6 cm ∅, rumen z rdečo mrežo. Vonj je neprijeten, zlasti pri starih plodovih. Ima mrežast vzorec z zaobljenimi celicami. Mrežasti vzorec na steblu je pogosto temno rdeč, včasih pa bel ali olivno.

Spor 10-16X5-7 mikronov, fuziformno-elipsoidni.

Raste v svetlih hrastovih gozdovih in širokolistnih gozdovih na apnenčastih tleh.

Pojavlja se v svetlih listnatih gozdovih s hrastom, bukvijo, gabrom, lesko, jedilnim kostanjem, lipo, s katerimi tvori mikorizo, predvsem na apnenčastih tleh. Porazdeljeno v južni Evropi, na jugu evropskega dela naše države, na Kavkazu, na Bližnjem vzhodu.

Najdemo ga tudi v gozdovih na jugu Primorskega. Sezona junij – september.

Strupeno. Lahko ga zamenjamo z, raste tudi v hrastovih gozdovih. Po nekaterih virih se satanska goba v evropskih državah (Češka, Francija) šteje za pogojno užitno in se uživa. Po italijanskem priročniku strupenost ostane tudi po toplotni obdelavi.

Pustite Odgovori