Stegno (iz latinskega coxa, hip) ustreza delu spodnjega uda, ki se nahaja med kolkom in kolenom.

Okostje stegna. Stegno je sestavljeno iz ene kosti: podolgovate stegnenice (1). Zgornji ali proksimalni konec stegnenice se členi s kolčno kostjo in tvori kolk. Spodnji ali distalni konec se členi s golenico, fibulo (ali fibulo) in pogačico, da tvori koleno.

Stegenske mišice. Stegno je sestavljeno iz treh mišičnih predelov (2):

• Sprednji predel, ki se nahaja pred stegnenico, je sestavljen iz sartoriusa in kvadricepsa.
• Zadnji predel, ki se nahaja na zadnji strani stegnenice, je sestavljen iz mišic stegnenice, ki so poltetiven, polmembranski in biceps femoris.
• Notranji predel vsebuje pectineum, gracilius in adductor mišice, ki so adductor longus, adductor brevis in adductor magnus.

Vaskularizacija. Vaskularizacijo stegna zagotavlja femoralna arterija.

Innervacija. Mišice sprednjega in zadnjega predela so inervirane s femoralnim in išijadičnim živcem. Mišice notranjega oddelka so v glavnem inervirane z zapiralnim živcem, pa tudi z išijadičnim in femoralnim živcem (2).

Prenos teže. Stegno, predvsem skozi stegnenico, prenaša težo telesa s kolčne kosti na golenico. (3)

Dinamika telesa. Mišice in sklepi stegna na nivoju kolka in kolena sodelujejo pri sposobnosti organizma, da se premika in vzdržuje postajo pokonci. Mišice stegna namreč omogočajo predvsem gibe upogibanja, iztegovanja, rotacije, addukcije stegna in tudi pri določenih gibih noge (2).

Bolečina v stegnu je lahko različnega izvora.

• Poškodbe kosti. Huda bolečina v stegnu je lahko posledica zloma stegnenice.
• Patologije kosti. Bolečina v stegnu je lahko posledica bolezni kosti, kot je osteoporoza.
• Mišične patologije. Stegenske mišice so lahko izpostavljene bolečinam brez poškodb, kot so krči, ali poškodbe mišic, kot je napenjanje ali napenjanje. V mišicah lahko kite povzročajo tudi bolečine v stegnu, zlasti pri tendinopatijah, kot je tendonitis.
• Vaskularne patologije. V primeru venske insuficience v stegnu se lahko čuti občutek težkih nog. Kaže se zlasti z mravljinčenjem, mravljinčenjem in odrevenelostjo. Vzroki za simptome težkih nog so različni. V nekaterih primerih se lahko pojavijo drugi simptomi, kot so krčne žile zaradi razširitve ven ali flebitis zaradi tvorbe krvnih strdkov.
• Patologije živcev. Stegna so lahko tudi mesto živčnih patologij, kot je na primer nevralgija išiasa. Zaradi poškodbe ishiadičnega živca se to kaže z močno bolečino, ki jo čutimo ob stegnu.

Zdravljenje z zdravili. Glede na ugotovljeno patologijo se lahko predpišejo različna zdravljenja za zmanjšanje bolečine in vnetja ter za krepitev kostnega tkiva.

Simptomatsko zdravljenje. V primeru vaskularnih patologij se lahko predpiše elastična kompresija za zmanjšanje širjenja žil.

Kirurško zdravljenje. Glede na vrsto diagnosticirane patologije se lahko izvede operacija.

Ortopedsko zdravljenje. Glede na vrsto zloma se lahko izvede namestitev ometa ali smole.

Fizikalno zdravljenje. Fizikalne terapije se lahko prek posebnih vadbenih programov predpišejo, na primer fizioterapija ali fizioterapija.

Zdravniški pregled. Najprej se opravi klinični pregled za opazovanje in oceno simptomov, ki jih zazna bolnik.

Medicinska analiza. Za odkrivanje določenih patologij se lahko opravijo analize krvi ali urina, kot je na primer odmerek fosforja ali kalcija.

Zdravniški slikovni pregled. Za potrditev ali poglobitev diagnoze se lahko uporabijo rentgenski, CT ali MRI scintigrafski pregledi ali celo kostna denzitometrija za kostne patologije.

Dopplerjev ultrazvok. Ta poseben ultrazvok omogoča opazovanje krvnega pretoka.

Mišice sartorius, gracilis in semi-tendinous se imenujejo tudi »vranje noge«. To ime je povezano z vstavljanjem kit teh mišic na nivo golenice, ki daje obliko, podobno vranjim stopalom (4).