Belo-vijolična pajčevina (Cortinarius alboviolaceus)
- Oddelek: Basidiomycota (Basidiomycetes)
- Pododdelek: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
- Razred: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
- Podrazred: Agaricomycetidae (Agaricomycetes)
- Vrstni red: Agaricales (Agaric ali Lamellar)
- Družina: Cortinariaceae (Spiderwebs)
- Rod: Cortinarius (Spiderweb)
- Vrsta: Cortinarius alboviolaceus (belo-vijolična pajčevina)
Opis:
Klobuk s premerom 4-8 cm, najprej okrogel, zvonast, nato izbočen z visokim tupim izrastkom, izbočen izbočen, včasih s širokim izrastkom, pogosto z neravno površino, debel, svilnato vlaknat, sijoč, gladek, lepljiv v mokrem vreme, lila- srebrnkasta, belkasto-lila, nato z oker, rumeno-rjavo sredino, ki prehaja v umazano belkasto
Zapisi srednje frekvence, ozki, z neravnim robom, sprijeti z zobom, najprej sivo-modrikasti, nato modrikasto-oker, kasneje rjavo-rjavi s svetlim robom. Pajčevina je srebrno-lila, nato rdečkasta, gosta, nato prozorno-svilnata, precej nizko pritrjena na steblo, jasno vidna pri mladih gobah.
Trosni prah je rjasto rjav.
Noga 6-8 (10) cm dolga in 1-2 cm v premeru, kijasta, rahlo sluzasta pod pasom, trdna, nato izdelana, belo-svilnata z lila, škrlatnim odtenkom, z belkastim ali rjastim, včasih izginjajočim pasom .
Meso je debelo, mehko, v stegnu vodeno, sivkasto modrikasto, nato porjavi, z rahlim neprijetnim vonjem po zatohlem.
Razpon:
Belo-vijolična pajčevina živi od konca avgusta do konca septembra v iglastih, mešanih in listnatih gozdovih (z brezo, hrastom), na vlažnih tleh, v majhnih skupinah in posamezno, redko.
Podobnost:
Belo-vijolična pajčevina je podobna neužitnemu kozjemu pajčevcu, od katerega se razlikuje po splošnem bledo vijoličnem tonu, zelo rahlem neprijetnem vonju, sivkastomodrikastem mesu, daljšem peclju z manj nabreklom dnom.
Vrednotenje:
Pajčevinasto belo-vijolična – užitna goba nizke kakovosti (po nekaterih ocenah pogojno užitna), uporablja se sveža (vre približno 15 minut) v drugih jedeh, soljena, vložena.